Ker akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt v smislu 2. člena ZUS-1, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu, sodno varstvo pravic v zvezi s sklenitvijo zakupnega razmerja pa je tožeči stranki zagotovljeno pred sodiščem splošne pristojnosti, je upravno sodišče iz razloga po 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo kot nedopustno zavrglo.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - izjava o sprejemu ponudbe - predkupna pravica - uveljavljanje predkupne pravice
Po 21. členu ZKZ mora vsakdo, ki želi kupiti naprodaj dano kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočeno upravni enoti ali neposredno vloži na upravni enoti; upravna enota pa po preteku roka za sprejem ponudbe obvesti vse sprejemnike ponudbe in prodajalca priporočeno s povratnico o tem, kdo je sprejel ponudbo v roku, ki je določen v četrtem odstavku 20. člena ZKZ. Po mnenju sodišča navedenih določb ni mogoče razlagati, da od sprejemnika ponudbe terjajo, da že v sami izjavi o sprejemu ponudbe uveljavlja predkupno pravico pri nakupu; iz zakonske določbe ne izhaja ne eksplicitno niti implicitno, da bi bila sestavni del izjave o sprejemu ponudbe tudi izjava o uveljavljanju predkupne pravice. Tudi razlaga določb 21. člena ZKZ v povezavi s 23. členom ZKZ (o predkupnih upravičencih) po mnenju sodišča ne daje podlage za drugačen rezultat razlage, saj prav tako ne predpisuje načina uveljavljanja predkupne pravice.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1, 36/1-4. ZKZ člen 27, 27/2.
kmetijska zemljišča - zakup kmetijskih zemljišč - javna objava - obvestilo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Pri izboru prednostnega zakupnega upravičenca, s katerim bo sklenjena zakupna pogodba, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ni odločal oblastno v upravni stvari na področju upravnega prava, predpisi, ki urejajo postopek izbora zakupnika, pa tudi ne določajo, da organ v zadevi vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo.
Izpodbijano obvestilo o izboru zakupnika predstavlja po svoji naravi akt poslovanja, ki je izdan v postopku upravljanja z javnim premoženjem in ne pomeni oblastnega odločanja (ex iure imperii), temveč ravnanje tožene stranke kot vsakega drugega lastnika (ex iure gestionis). Akti poslovanja se tudi po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ne štejejo za upravne odločbe v smislu prvega odstavka 2. člena ZUP.
Ker je odobritev pravnega posla po ZKZ nujna tako za kmetijska kot gozdna zemljišča, je prvostopni organ pravilno odobril pravni posel s solastnico nepremičnin in s tem prednostno upravičenko z najboljšim vrstnim redom po ZKZ in hkrati po ZG.
Ugovori glede motiva podaje ponudbe kupke in s tem glede fiktivnosti pogodbe ter glede finančnega položaja prodajalke in njenega partnerja, so ugovori, ki se glede na vsebino uveljavljajo v sodnem pravdnem postopku ter ne ugovori, ki se lahko uveljavljajo v postopku za odobritev pravnega posla, vodenem po določbah ZKZ in ZG.
Obvestilo o (ne)dodelitvi kmetijskega zemljišča v zakup, po prepričanju sodišča ne predstavlja odločitve o kakšni pravici ali pravni koristi tožeče stranke oziroma kateregakoli drugega sprejemnika ponudbe v smislu 2. člena ZUS-1.
Tožnik lahko v pravdnem postopku zahteva, da sodišče razveljavi zakupno pogodbo, sklenjeno med Skladom in izbranim kandidatom, in Skladu naloži, da zakupno pogodbo sklene z njim kot prednostnim zakupnim upravičencem.
zakup kmetijskih zemljišč - prednostni upravičenci do nakupa - akt poslovanja - obvestilo o izbiri - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Obvestilo o izboru prednostnega upravičenca za zakup kmetijskih zemljišč po svoji vsebini ne predstavlja odločitve o kakšni pravici ali pravni koristi tožeče stranke (ali kateregakoli drugega sprejemnika ponudbe) v smislu 2. člena ZUS-1. Pri izboru prednostnega zakupnega upravičenca, s katerim bo sklenjena zakupna pogodba, namreč Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS ni odločal oblastno v upravni stvari na področju upravnega prava, predpisi, ki urejajo postopek izbora zakupnika pa tudi ne določajo, da organ v zadevi vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo. Da bi bilo zaradi varstva javnega interesa treba v zadevi voditi upravni postopek, pa ne izhaja niti iz narave stvari. Izpodbijano obvestilo o izboru zakupnika predstavlja po svoji naravi akt poslovanja, ki je izdan v postopku upravljanja z javnim premoženjem in ne pomeni oblastnega odločanja (ex iure imperii), temveč ravnanje tožene stranke kot vsakega drugega lastnika (ex iure gestionis).
Cilj, smisel in namen prednostne pravice nakupa in zakupa kmetijskega zemljišča nam pove, da gramatikalno ozkega pojma „mejiti“ ni mogoče širiti na zemljišča, ki so prostorsko ločena.
komasacija - dostop do zemljišč - služnosti - služnost poti - priposestvovanje
Za D., ki naj bi bile tožničin pravni prednik, je splošno znano, da so kot gospodarska družba obstajale že pred sprejemom Ustave RS, in sicer kot podjetje v družbeni lastnini. Če so bile tudi nepremičnine, po katerih naj bi tekla pot, v družbeni lastnini ali celo v sredstvih družbenega podjetja D., niso mogle biti predmet priposestvovanja, saj priposestovanje na družbeni lastnini ni bilo mogoče (55. člen ZTLR), prav tako pa ni bilo mogoče, če ni bilo razmerja služečega in gospodujočega zemljišča.
kmetijska zemljišča - melioracija - nadomestilo za kritje stroškov za redno vzdrževanje in delovanje - odmera nadomestila - zavezanec za plačilo - podatki katastra melioracijskih objektov in naprav
Podatki iz uradnih evidenc občine vzpostavljajo podlago za davčni organ, da odmeri NUSZ, vendar pa lahko tudi stranka dokazuje evidenci nasprotna dejstva, ki jih presodi davčni organ po načelu proste presoje dokazov. Tudi dejstva, ki jih v evidence zabeleži občina in posreduje davčnemu organu, so torej lahko predmet preizkusa na podlagi pravnih sredstev zoper odločbo o odmeri NUSZ. Iz povedanega izhaja, da ima tožnik prav, kolikor uveljavlja, da bi toženka, glede na vsebino njegovih pritožbenih ugovorov, v razlogih odločitve morala utemeljiti, s katerim (za odmerno leto 2018 upoštevnim, po predpisanem postopku sprejetim oziroma izdanim) pravnim aktom je bilo določeno območje predmetnega osuševalnega sistema oziroma so bile vanj vključene tožnikove parcele, za katere je z izpodbijano odločbo odmerjeno nadomestilo. Od navedenega je namreč odvisno, ali je glede na zakon podana podlaga za odmero nadomestila tožniku za leto 2018.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - dohodek iz kmetijske dejavnosti
Upravni organ je zagrešil bistvene kršitve pravil postopka po 3. in 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP ter zaradi napačne uporabe materialnega prava (četrte alineje prvega odstavka in tretjega odstavka 24. člena ZKZ) ni pravilno oziroma popolno ugotovil dejanskega stanja in tako (vsaj) preuranjeno zaključil, da tožnik ni izkazal, da bo iz kmetijske dejavnosti na predmetnih zemljiščih pridobival pomemben del dohodka.
Čeprav iz potrdila o namenski rabi ni razvidno, v kakšni površini gre po statusu za kmetijsko zemljišče pri zemljiščih, pa je tak izrek izpodbijanega akta določljiv in s tem izvršljiv, saj je posel odobren v celotnem delu prodajanih kmetijskih zemljišč ponudbe, tj. v celotni kmetijski površini, kakršna je obstajala ob izdaji izpodbijanega upravnega akta.
Za opredelitev statusa zemljišča je pomembna namenska raba zemljišč (razvidna iz potrdila o namenski rabi), ne pa njihova dejanska raba.
2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ ni mogoče razlagati tako, da se lahko nanaša tudi na kmetijsko organizacijo kot „mejaša“ zemljišča, ki je naprodaj. Ker torej A. d.d. ni kmet fizična oseba po določbah ZKZ, ne more imeti predkupne pravice po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ.
komasacija - nova razdelitev zemljišč - površina zemljišča - dostop do zemljišč - vrednotenje zemljišča
Tožnica v tožbi ne ugovarja, da ni prejela zemljišča enake vrednosti, ali da ni zaokroženo, da nima ustreznega dostopa, ugovarja samemu dejstvu, da je bila komasacija izvedena, kar se ji ne zdi pravilno, še posebej, ker je bilo njeni pravni prednici zemljišče nekoč že nacionalizirano, tj. odvzeto. Vendar, kot izhaja iz citiranih zakonskih določil in dejanskega stanja v obravnavanem primeru ne gre za nacionalizacijo, sami komasaciji pa se ni mogoče upirati, če se z njo strinjajo lastniki, ki imajo v lasti več kot dve tretjini solastniških deležev. Temu, da ta pogoj ni bil izpolnjen, tožnica ne ugovarja.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-4. ZKZ člen 56, 58, 58/3.
komasacija - predlog za uvedbo postopka - ničnost odločbe
Vezano na postopke komasacije iz določil prvega, drugega in tretjega odstavka 56. člena ZKZ izhaja, da uvedbo komasacijskega postopka lahko predlagajo lastniki zemljišč, v njihovem imenu pa komasacijski odbor, njihova skupnost na podlagi pogodbe, pravna oseba ali lokalna skupnost. Navedeni upravičenci vložijo predlog za uvedbo komasacijskega postopka na upravno enoto. Predlog za uvedbo komasacijskega postopka se lahko vloži, če se s komasacijo strinjajo lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot dve tretjini površin kmetijskih zemljišč na predvidenem komasacijskem območju.
Kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj (tim. kmet mejaš), ima pri uveljavljanju predkupne pravice prednost pred drugim kmetom.
Tožnik s svojimi navedbami o tem, da prizadeti stranki status kmeta ne bi smel biti priznan (ker naj ne bi izpolnjevala pogoja glede pomembnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, zemljišč pa naj tudi ne bi obdelovala sama ali s pomočjo drugih), v predmetnem sporu ne more uspeti. Tožnik bi s tem povezane ugovore namreč lahko podal zgolj v (ločenem) postopku, v katerem se je ugotavljalo status prizadete stranke.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskega zemljišča v drug namen kot za proizvodnjo - prepoved uporabe kmetijskega zemljišča v drug namen - vzpostavitev prejšnjega stanja
Tožnica je pridobila naravovarstveno soglasje, vendar pa ji, enako kot preostali dve soglasji, to še ni dalo pravice postaviti objekt na kmetijsko zemljišče, pač pa le določilo naravovarstvene pogoje, ki jih je treba upoštevati pri gradnji. Z drugimi besedami, tožnica je sicer pridobila več soglasij, ne pa tudi soglasja, da je postavitev kmečke lope na njenem kmetijskem zemljišču dopustna po določbah OPN.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec
Postopek odobritve pravnega posla teče po določbah ZKZ, ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča, objavljena na oglasni deski upravne enote, pa je dana nedoločenemu številu zainteresiranih kupcev. Zato prodajalec na to, kdo bo sprejel ponudbo za prodajo tega zemljišča, ne more vplivati.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - status kmeta - predhodno vprašanje
Ena od okoliščin za presojo izpolnjevanja pogojev za priznanje statusa kmeta je tudi pomemben del dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se ugotavlja glede na dosežen dohodek v gospodarskem letu pred ugotavljanjem pogojev. Navedeno pomeni, da je za odločitev o odobritvi pravnega posla pomemben status kmeta v obdobju, ko se o odobritvi pravnega posla odloča. To pomeni, da je v primeru, ko stranka status kmeta izkazuje z več let staro odločbo, na mestu ponovno preverjanje tega statusa, upoštevajoč višino dohodka iz kmetijske dejavnosti v gospodarskem letu pred ugotavljanjem pogojev.
Tudi v primeru, ko predhodno vprašanje, torej vprašanje statusa kmeta zainteresiranih kupcev oziroma sprejemnikov ponudbe pred odločanjem o odobritvi pravnega posla še ni rešeno, to vprašanje reši pristojni organ hkrati, ko odloča o zadevi, ali pa prekine postopek, da o tem odloči pristojni organ.
kmetijstvo - kmetijska zemljišča - odobritev pravnega posla - vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za vložitev tožbe - opravičen vzrok za zamudo - okoliščine niso izkazane - roka za vložitev tožbe - prepozna tožba
Zamuda, ki je nastala zaradi zbiranja dokumentacije, ni opravičljiv razlog za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje. Tožnik bi namreč tožbo lahko vložil pred iztekom tožbenega roka ter bi dokumentacijo, ki jo je iskal, predložil kasneje oziroma bi se nanjo le skliceval. Po zakonski ureditvi listine kot dokazila niso sestavni del same tožbe, ampak so njene priloge (glej tudi 107. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Posledica nepredložitve dokaznih listin, na katere se sklicuje tožba, je tako lahko le, da stranka kakšnih dejstev ne bo dokazala, kar pa je obenem treba razlagati v smislu, da ima to za stranko takšne posledice le, če bi listine mogla predložiti, ne pa tudi, če tega ne more, ker so npr. pri toženki, oziroma če so del upravnega spisa zadeve, vendar jih sodišče ni pridobilo. Podlage za zaključek, da ne glede na povedano tožnik v predpisanem roku tožbe ne bi mogel vložiti, njegove navedbe ne dajejo. Prav tako podlage za drugačno presojo ne daje tožnikovo posplošeno sklicevanje na razmere zaradi COVID-19 ukrepov.
inšpekcijski postopek - inšpekcijski ukrep - ukrep kmetijskega inšpektorja - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - prepoved uporabe kmetijskega zemljišča v drug namen - odstranitev objekta - vzpostavitev prejšnjega stanja - dejansko stanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Podlago za ugotovitev, ali je enostavni objekt, kot ga je postavil tožnik, dopustno postaviti na kmetijskem zemljišču, je treba iskati v občinskih prostorskih aktih. Toženka ni v celoti ugotovila niti vrste objekta, ki ga je postavil tožnik, niti iz izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati, ali ta objekt stoji na delu parcele, ki je po namenski rabi kmetijsko ali gozdno zemljišče (ali oboje). Zgolj na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja bi bilo namreč mogoče zaključiti, ali je objekt, ki ga je postavil tožnik, (ne)dovoljen v skladu z določbami občinskih prostorskih aktov.