komasacija - dostop do zemljišč - služnosti - služnost poti - priposestvovanje
Za D., ki naj bi bile tožničin pravni prednik, je splošno znano, da so kot gospodarska družba obstajale že pred sprejemom Ustave RS, in sicer kot podjetje v družbeni lastnini. Če so bile tudi nepremičnine, po katerih naj bi tekla pot, v družbeni lastnini ali celo v sredstvih družbenega podjetja D., niso mogle biti predmet priposestvovanja, saj priposestovanje na družbeni lastnini ni bilo mogoče (55. člen ZTLR), prav tako pa ni bilo mogoče, če ni bilo razmerja služečega in gospodujočega zemljišča.
kmetijska zemljišča - melioracija - nadomestilo za kritje stroškov za redno vzdrževanje in delovanje - odmera nadomestila - zavezanec za plačilo - podatki katastra melioracijskih objektov in naprav
Podatki iz uradnih evidenc občine vzpostavljajo podlago za davčni organ, da odmeri NUSZ, vendar pa lahko tudi stranka dokazuje evidenci nasprotna dejstva, ki jih presodi davčni organ po načelu proste presoje dokazov. Tudi dejstva, ki jih v evidence zabeleži občina in posreduje davčnemu organu, so torej lahko predmet preizkusa na podlagi pravnih sredstev zoper odločbo o odmeri NUSZ. Iz povedanega izhaja, da ima tožnik prav, kolikor uveljavlja, da bi toženka, glede na vsebino njegovih pritožbenih ugovorov, v razlogih odločitve morala utemeljiti, s katerim (za odmerno leto 2018 upoštevnim, po predpisanem postopku sprejetim oziroma izdanim) pravnim aktom je bilo določeno območje predmetnega osuševalnega sistema oziroma so bile vanj vključene tožnikove parcele, za katere je z izpodbijano odločbo odmerjeno nadomestilo. Od navedenega je namreč odvisno, ali je glede na zakon podana podlaga za odmero nadomestila tožniku za leto 2018.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - dohodek iz kmetijske dejavnosti
Upravni organ je zagrešil bistvene kršitve pravil postopka po 3. in 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP ter zaradi napačne uporabe materialnega prava (četrte alineje prvega odstavka in tretjega odstavka 24. člena ZKZ) ni pravilno oziroma popolno ugotovil dejanskega stanja in tako (vsaj) preuranjeno zaključil, da tožnik ni izkazal, da bo iz kmetijske dejavnosti na predmetnih zemljiščih pridobival pomemben del dohodka.
Čeprav iz potrdila o namenski rabi ni razvidno, v kakšni površini gre po statusu za kmetijsko zemljišče pri zemljiščih, pa je tak izrek izpodbijanega akta določljiv in s tem izvršljiv, saj je posel odobren v celotnem delu prodajanih kmetijskih zemljišč ponudbe, tj. v celotni kmetijski površini, kakršna je obstajala ob izdaji izpodbijanega upravnega akta.
Za opredelitev statusa zemljišča je pomembna namenska raba zemljišč (razvidna iz potrdila o namenski rabi), ne pa njihova dejanska raba.
2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ ni mogoče razlagati tako, da se lahko nanaša tudi na kmetijsko organizacijo kot „mejaša“ zemljišča, ki je naprodaj. Ker torej A. d.d. ni kmet fizična oseba po določbah ZKZ, ne more imeti predkupne pravice po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ.
komasacija - nova razdelitev zemljišč - površina zemljišča - dostop do zemljišč - vrednotenje zemljišča
Tožnica v tožbi ne ugovarja, da ni prejela zemljišča enake vrednosti, ali da ni zaokroženo, da nima ustreznega dostopa, ugovarja samemu dejstvu, da je bila komasacija izvedena, kar se ji ne zdi pravilno, še posebej, ker je bilo njeni pravni prednici zemljišče nekoč že nacionalizirano, tj. odvzeto. Vendar, kot izhaja iz citiranih zakonskih določil in dejanskega stanja v obravnavanem primeru ne gre za nacionalizacijo, sami komasaciji pa se ni mogoče upirati, če se z njo strinjajo lastniki, ki imajo v lasti več kot dve tretjini solastniških deležev. Temu, da ta pogoj ni bil izpolnjen, tožnica ne ugovarja.
Kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj (tim. kmet mejaš), ima pri uveljavljanju predkupne pravice prednost pred drugim kmetom.
Tožnik s svojimi navedbami o tem, da prizadeti stranki status kmeta ne bi smel biti priznan (ker naj ne bi izpolnjevala pogoja glede pomembnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, zemljišč pa naj tudi ne bi obdelovala sama ali s pomočjo drugih), v predmetnem sporu ne more uspeti. Tožnik bi s tem povezane ugovore namreč lahko podal zgolj v (ločenem) postopku, v katerem se je ugotavljalo status prizadete stranke.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-4. ZKZ člen 56, 58, 58/3.
komasacija - predlog za uvedbo postopka - ničnost odločbe
Vezano na postopke komasacije iz določil prvega, drugega in tretjega odstavka 56. člena ZKZ izhaja, da uvedbo komasacijskega postopka lahko predlagajo lastniki zemljišč, v njihovem imenu pa komasacijski odbor, njihova skupnost na podlagi pogodbe, pravna oseba ali lokalna skupnost. Navedeni upravičenci vložijo predlog za uvedbo komasacijskega postopka na upravno enoto. Predlog za uvedbo komasacijskega postopka se lahko vloži, če se s komasacijo strinjajo lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot dve tretjini površin kmetijskih zemljišč na predvidenem komasacijskem območju.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskega zemljišča v drug namen kot za proizvodnjo - prepoved uporabe kmetijskega zemljišča v drug namen - vzpostavitev prejšnjega stanja
Tožnica je pridobila naravovarstveno soglasje, vendar pa ji, enako kot preostali dve soglasji, to še ni dalo pravice postaviti objekt na kmetijsko zemljišče, pač pa le določilo naravovarstvene pogoje, ki jih je treba upoštevati pri gradnji. Z drugimi besedami, tožnica je sicer pridobila več soglasij, ne pa tudi soglasja, da je postavitev kmečke lope na njenem kmetijskem zemljišču dopustna po določbah OPN.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec
Postopek odobritve pravnega posla teče po določbah ZKZ, ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča, objavljena na oglasni deski upravne enote, pa je dana nedoločenemu številu zainteresiranih kupcev. Zato prodajalec na to, kdo bo sprejel ponudbo za prodajo tega zemljišča, ne more vplivati.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - status kmeta - predhodno vprašanje
Ena od okoliščin za presojo izpolnjevanja pogojev za priznanje statusa kmeta je tudi pomemben del dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se ugotavlja glede na dosežen dohodek v gospodarskem letu pred ugotavljanjem pogojev. Navedeno pomeni, da je za odločitev o odobritvi pravnega posla pomemben status kmeta v obdobju, ko se o odobritvi pravnega posla odloča. To pomeni, da je v primeru, ko stranka status kmeta izkazuje z več let staro odločbo, na mestu ponovno preverjanje tega statusa, upoštevajoč višino dohodka iz kmetijske dejavnosti v gospodarskem letu pred ugotavljanjem pogojev.
Tudi v primeru, ko predhodno vprašanje, torej vprašanje statusa kmeta zainteresiranih kupcev oziroma sprejemnikov ponudbe pred odločanjem o odobritvi pravnega posla še ni rešeno, to vprašanje reši pristojni organ hkrati, ko odloča o zadevi, ali pa prekine postopek, da o tem odloči pristojni organ.
kmetijstvo - kmetijska zemljišča - odobritev pravnega posla - vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za vložitev tožbe - opravičen vzrok za zamudo - okoliščine niso izkazane - roka za vložitev tožbe - prepozna tožba
Zamuda, ki je nastala zaradi zbiranja dokumentacije, ni opravičljiv razlog za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje. Tožnik bi namreč tožbo lahko vložil pred iztekom tožbenega roka ter bi dokumentacijo, ki jo je iskal, predložil kasneje oziroma bi se nanjo le skliceval. Po zakonski ureditvi listine kot dokazila niso sestavni del same tožbe, ampak so njene priloge (glej tudi 107. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Posledica nepredložitve dokaznih listin, na katere se sklicuje tožba, je tako lahko le, da stranka kakšnih dejstev ne bo dokazala, kar pa je obenem treba razlagati v smislu, da ima to za stranko takšne posledice le, če bi listine mogla predložiti, ne pa tudi, če tega ne more, ker so npr. pri toženki, oziroma če so del upravnega spisa zadeve, vendar jih sodišče ni pridobilo. Podlage za zaključek, da ne glede na povedano tožnik v predpisanem roku tožbe ne bi mogel vložiti, njegove navedbe ne dajejo. Prav tako podlage za drugačno presojo ne daje tožnikovo posplošeno sklicevanje na razmere zaradi COVID-19 ukrepov.
inšpekcijski postopek - inšpekcijski ukrep - ukrep kmetijskega inšpektorja - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - prepoved uporabe kmetijskega zemljišča v drug namen - odstranitev objekta - vzpostavitev prejšnjega stanja - dejansko stanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Podlago za ugotovitev, ali je enostavni objekt, kot ga je postavil tožnik, dopustno postaviti na kmetijskem zemljišču, je treba iskati v občinskih prostorskih aktih. Toženka ni v celoti ugotovila niti vrste objekta, ki ga je postavil tožnik, niti iz izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati, ali ta objekt stoji na delu parcele, ki je po namenski rabi kmetijsko ali gozdno zemljišče (ali oboje). Zgolj na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja bi bilo namreč mogoče zaključiti, ali je objekt, ki ga je postavil tožnik, (ne)dovoljen v skladu z določbami občinskih prostorskih aktov.
upravni postopek - načelo zaslišanja - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla
Pravica stranke do izjave ne pomeni le, da ima stranka pravico izjaviti se o odločilnih dejstvih, temveč mora organ tudi odgovoriti na njene relevantne navedbe in dokazne predloge.
ZKZ člen 17, 17/2, 20, 20/1, 20/3, 21, 21/1, 21/3. ZG člen 47, 47/4. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - gozd - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - solastnik - ponudba - sprejem ponudbe
Pravni posel pri prometu s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči je sklenjen, ko kupec sprejme na oglasni deski oziroma portalu E-uprave objavljeno ponudbo, veljati pa prične, če ga odobri upravna enota.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, kar med strankama tudi ni sporno, da ponudba prodajalke ni bila objavljena na oglasni deski oziroma portalu E-uprave in da torej tožnik ni sprejel na ta način objavljene ponudbe. Glede na navedeno pa po presoji sodišča ne more zahtevati odobritve pravnega poslapo določbah ZKZ in je toženka pravilno uporabila drugo točko prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka.
Tega ne spremeni dejstvo, da je tožnik solastnik gozdnih parcel, ki jih je prodajalka ponudila v prodajo, saj pravni posli, ki se sklepajo izven določb ZG in ZKZ ne morejo biti predmet odobritve. Če gre torej za posel s kmetijskim zemljiščem ali gozdom, se lahko zahteva le odobritev tistega pravnega posla, ki je bil sklenjen tako, da je kupec sprejel na oglasni deski in portalu E-uprave objavljeno ponudbo.
ZUP člen 43, 43/1, 43/2. ZKZ člen 17, 17/2, 23. ZG člen 47, 47/4, 47/5, 47/10.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - gozd - solastnik - predkupni upravičenec - pravni interes
Tožnik trdi, da predkupna pravica Republike Slovenije ne obstaja, kar bi, če bi mu bila omogočena udeležba v postopku, lahko dokazoval. Sodišče se strinja s tožnikom, da je v primeru, če ne gre za varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom in niti za kompleks gozdov, večji od 30 ha, upravna enota dolžna ravnati s ponudbo po tretjem odstavku 20. člena ZKZ, tj. ponudbo mora objaviti na oglasni deski in na enotnem državnem portalu E-uprave. Tako objavljeno ponudbo ima pravico sprejeti vsak interesent za nakup, ne glede na to, ali gre za predkupnega upravičenca.
Glede na navedeno ima tožnik po presoji sodišča pravni interes za udeležbo v postopku, kajti če bi se ugotovilo, da predkupna pravica Republike Slovenije ne obstaja, bi morala biti ponudba, kot izhaja iz petega odstavka 47. člena GZ, objavljena, kar bi omogočilo, da bi jo lahko sprejel. Ali bi v tem primeru lahko uveljavljal predkupno pravico pred drugimi sprejemniki ponudbe v tem postopku niti ni bistveno, saj bi postalo relevantno šele, če bi se izkazalo, da Republika Slovenija nima predkupne pravice in bi bila zato ponudba sploh lahko objavljena. Za to, da je pravni interes tožnika izkazan, zadostuje, da je tožnik s stopnjo verjetnosti izkazal namen nakupa nepremičnin, kar pa lahko realizira le, če je ponudba objavljena, torej če Republika Slovenija predkupne pravice ne bi imela. Po presoji sodišča ta verjetnost izhaja iz dejstva, da je solastnik nepremičnin, in da je s svojimi dejanji izkazal, da želi nepremičnine kupiti, kar je potrdila tudi prodajalka.
odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - paketna prodaja nepremičnin z različnimi statusi - predkupna pravica - vrstni red predkupnih upravičencev - pretežnostni kriterij
Ob skupni prodaji kmetijskih in gozdnih zemljišč, hkratna uporaba določb ZKZ in ZG, ne more temeljiti na uporabi pretežnostnega načela, temveč se mora uporabiti norme, ki jih glede vrstnega reda predkupnih pravic predpisujeta tako ZKZ kot ZG. Na tej podlagi mora pristojna upravna enota ugotoviti, katera od oseb, ki so ob sprejemu ponudbe uveljavljale predkupno pravico, je na podlagi ZKZ upravičena do nakupa ponujenih kmetijskih zemljišč, in katera je na podlagi določb ZG upravičena do nakupa gozda iz paketne prodaje. Le če je upravičena oseba glede nakupa obeh vrst nepremičnin ista, je mogoče tak pravni posel odobriti, sicer pa je treba odobritev z odločbo zavrniti.
V obravnavani zadevi ni problem uporaba določb ZKZ ali ZG, vendar sodišče sledi načinu razlogovanja Vrhovnega sodišča iz sodbe X Ips 32/2018 z dne 8. 7. 2020, da je kljub paketni prodaji nepremičnin (način prodaje je v dispoziciji kupca) treba, pri uporabi zakona izhajati iz pravnega stanja posamezne nepremičnine. V obravnavani zadevi, ko je sporna le uporaba določb ZKZ, je po presoji sodišča določbo 23. člena ZKZ o predkupni pravici, pravilno uporabiti tako, da je kot predkupnega upravičenca po 1. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ treba šteti le tistega sprejemnika ponudbe, ki pogoje za predkupno upravičenje na tej podlagi izpolnjuje kot solastnik pri vseh nepremičninah, ki so predmet prodaje v paketu. Na podlagi navedenega sodišče soglaša s tožnikom, da je toženka napačno uporabila materialno pravo, ko je oba kupca izenačila in štela za predkupna upravičenca po 1. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ. Takšno stališče je v nasprotju z določbami ZKZ, ki urejajo (omejujejo) promet s kmetijskimi zemljišči in na tej podlagi oblikovano sodno prakso Vrhovnega sodišča.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - položitev varščine - odložni pogoj
V obravnavanem primeru določbe o plačilu varščine ni mogoče razlagati kot, da so prodajalci z njo izključili pravilo, da je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena (že) s sprejemom ponudbe, in določili, da bo sklenjena šele pod (nadaljnjim) odložnim pogojem plačila 3.840,00 EUR. Med strankami je namreč nesporno, da je bilo po ponudbi treba nakazati varščino v roku 8 dni od sprejema ponudbe. Ker je pogodba sklenjena (že) s sprejemom ponudbe, bi moral torej kupec zahtevani znesek plačati v roku 8 dni od dneva sklenitve pogodbe. Takega ponudbenega določila ni mogoče obravnavati kot odložni pogoj. Sodišče sodi, da je s tem določena ena od pogodbenih obveznosti, ki jo mora kupec izpolniti v roku 8. dni po sklenitvi pogodbe. S sprejemom ponudbe je pogodba sklenjena, po pogodbi pa je kupec dolžan plačati dogovorjeno kupnino in še 3.840,00 EUR varščine za kritje stroškov prodaje, ki jih plača kupec. Posledice zamude pri izpolnitvi oziroma neizpolnitve pogodbenih obveznosti so določene v OZ in ne v ZKZ, o tem, ali so nastopile, pa v primeru spora odloča pravdno sodišče in ne upravni organ.
odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - vrstni red predkupnih upravičencev - izbira predkupnega upravičenca
Vrstnega reda predkupnih upravičencev po ZKZ po presoji sodišča v primerih, kot je obravnavani, kljub nepopolnosti ureditve ni mogoče nadomestiti s pravilom iz tretjega odstavka 66. člena SPZ.
Ravnanje upravnih organov obeh stopenj, ki sta z uporabo pravila iz drugega odstavka 23. člena ZKZ prepustila izbiro ponudnika prodajalcu, je materialnopravno pravilno.
Pogodba je v skladu z ustaljeno sodno prakso sklenjena, ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe. Ponudnik je na ponudbo vezan, pogodba je sklenjena s prejemom izjave o sprejemu ponudbe.
Ugovore, ki se nanašajo na zatrjevane napake volje glede sklenitve pogodbe, je mogoče uveljavljati s tožbo v civilnem postopku pred pristojnim rednim sodiščem.