Ponudba prodajalca, ki želi prodati kmetijsko zemljišče, kmetijo ali gozd, lahko poleg tega zemljišča obsega še stavbno zemljišče. Gre za izraz volje prodajalca, ki ga ZKZ pri svobodi sklepanja pogodbenih razmerij omejuje le pri prodaji kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda. Tako pripravljena ponudba pa ne pomeni, da mora organ v postopku odobritve pravnega posla odločiti tudi o delu ponudbe, ki se nanaša na stavbna zemljišča. V postopku odobritve pravnega posla po določbah ZKZ organ namreč odloča (le) o odobritvi pravnega posla v obsegu, ki se nanaša na kmetijsko zemljišče, iz česar a contrario izhaja, da organ v zadevnem postopku ne odloča o odobritvi pravnega posla v obsegu, ki se nanaša na stavbna zemljišča, ki so (sicer dopustni) del ponudbe.
ZUS-1 vzpostavlja t. i. subjektivni koncept upravnega spora, v skladu s katerim je upravni spor namenjen varstvu pravic in pravnih interesov fizičnih ali pravnih oseb. V Republiki Sloveniji tako upravni spor ni namenjen varovanju objektivne zakonitosti izpodbijanega upravnega akta, iz česar izhaja, da sodišče v primeru, da izpodbijani upravni akt ne posega v pravni položaj tožnika, ne opravi presoje njegove pravilnosti in zakonitosti.
Ravnanje toženke, ki je z uporabo pravila iz drugega odstavka 23. člena ZKZ prepustila izbiro ponudnika prodajalki, je torej materialnopravno pravilno. Pri tem je Vrhovno sodišče že presodilo tudi sorazmernost posega v lastninsko pravico, ki jo pomeni taka ureditev. Ugotovilo je, da institut predkupne pravice in vrstni red med več skupinami predkupnih upravičencev v ZKZ ne pomenita prekomernega posega v ustavno zagotovljeno lastninsko pravico (33. člen Ustave RS).
ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - namenska raba zemljišč - objekt za obveščanje in oglaševanje
Sodišče ugotavlja, da predmetni objekt - kovinska konstrukcija oglasnega panoja z vpetim oglasnim plakatom ne predstavlja nobenega izmed v citirani določbi prvega odstavka 3.č člena ZKZ naštetih objektov oziroma posegov v prostor, katerih gradnjo lahko lokalna skupnost dopusti v prostorskem aktu lokalne skupnosti na območjih kmetijskih zemljišč, za kakršno gre v tem primeru. Sicer pa tožnica niti ne zatrjuje, da bi šlo v obravnavanem primeru za objekt oziroma poseg v prostor, ki bi bil namenjen kmetijski dejavnosti oziroma za objekt začasne narave oziroma za gospodarsko javno infrastrukturo, kot je opredeljeno v prej citiranih določbah 3.č člena ZKZ. To z drugimi besedami pomeni, da gradnja kovinske konstrukcije oglasnega panoja na kmetijskih zemljiščih ni dopustna.
odobritev pravnega posla - kmetijska in gozdna zemljišča - menjava kmetijskih zemljišč - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - prodaja gozda - vezanost na ponudbo - pravno upoštevan motiv
Predmet presoje v obravnavani zadevi je odobritev prodajne in ne menjalne pogodbe, saj je prvotožeča stranka oddala ponudbo za prodajo gozdnega zemljišča in tako tudi niso merodajni resnični motivi prodajalca na način, da bi lahko vplivali na že dano ponudbo za prodajo gozdnega zemljišča.
kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - status kmeta - dohodek iz kmetijske dejavnosti
Ker tožnik ni izkazal pogoja "iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka", je v smislu prve alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ nerelevantno, da je kmetijstvo tožnikova edina dejavnost in edini vir preživljanja. Navedeno bi bilo relevantno le ob uporabi drugega odstavka 23. člena ZKZ, kolikor bi bila dva ali več kmetov uvrščenih na isto mesto glede na vrstne rede iz prvega odstavka 23. člena ZKZ (kar pa ni bila situacija v obravnavani zadevi). Ker pa tožnik ni izkazal statusa kmeta, je nerelevantno tudi 100% lastništvo parcel, ki mejijo na prodajano in zatrjevanje, da je zakupnik prodajanih parcel. Tožbeni ugovor, da je A. A. upokojenec in da njegov dohodek za preživetje ni kmetijstvo, ni relevanten glede na tretjo alinejo prvega odstavka 24. člena ZKZ, ki navedenega kot pogoj ne določa. Statusi kmeta so po prvem odstavku 24. člena ZKZ so med sabo enakovredni, čeprav se zahteva za posameznega izpolnjevanje različnih pogojev.
kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - status kmeta - zakupnik - predkupni upravičenec
Dejstvo, na katerega predkupni upravičenec opira predkupno pravico, mora obstajati ob sprejemu ponudbe. Ker glede trenutka sklenitve pogodbe ZKZ nima posebnih določb, veljajo splošna pravila OZ, ki določa, da je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o bistvenih sestavinah pogodbe, torej takrat, ko ponudnik prejme izjavo kupca z najboljšim vrstnim redom o sprejemu ponudbe. Upravna odobritev pogodbe pomeni le, da je pogodba za kmetijske zemljišče sklenjena pod odložnim pogojem te odobritve.
Tožnik ni predložil pisne zakupne pogodbe, ki je pogoj za zakupno razmerje in uveljavljanje predkupne pravice na tej podlagi. Zakupna pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki, nima pravnega učinka. .
V skladu s prvim odstavkom 23. člena ZKZ ima zakupnik prodajanega zemljišča prednost pred drugim kmetom, vendar pa B. B. ni izkazal, da ima predmetna zemljišča v zakupu. Med strankami sicer ni sporno, da B. B. predmetna zemljišča obdeluje, kar je na naroku potrdil tudi sam, ko je povedal, da jih obdeluje že 14 let. Vendar pa samo obdelovanje zemljišč še na zadošča za opredelitev pravnega razmerja kot zakupa. V skladu z določbami ZKZ se zakupna pogodba sklene v pisni obliki, drugače nima pravnega učinka (peti odstavek 26. člena ZKZ) in se vpiše v zemljiško knjigo ter zemljiški kataster (prvi odstavek 28. člena ZKZ)2. Glede na to, da iz sestavljenih izpiskov prodajanih zemljišč iz zemljiške knjige in zemljiškega katastra (ki se nahajajo v upravnem spisu) izhaja, da B. B. ni vpisan v zemljiško knjigo in zemljiški kataster kot zakupnik predmetnih zemljišč ter da s tožnikom ni sklenil pisne pogodbe o zakupu, sodišče ugotavlja, da se ga ne more šteti za zakupnika kmetijskih zemljišč v skladu s 23. členom ZKZ.
Med strankami ni sporno, da imata B. B. in A. A. status kmeta in da sta oba uveljavljala predkupno pravico po 4. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ. Ker sta bila uvrščena na isto mesto, se je njuna predkupna pravica presojala v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZKZ, pri čemer je upravni organ pravilno najprej presojal, ali jima kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost (1. točka drugega odstavka 23. člena ZKZ). Ker je navedeni pogoj izpolnjeval le A. A., je imel močnejšo predkupno pravico in se zato drugih pogojev ni presojalo. Šele če bi obema kupcema kmetijska dejavnost pomenila edino ali glavno dejavnost in bi tudi oba obdelovala prodajana zemljišča (2. točka drugega odstavka 23. člena ZKZ), bi upravni organ lahko upošteval izbiro prodajalca (3. točka drugega odstavka 23. člena ZKZ).
Naknadno vknjižena pravica glede prepovedi odtujitve in obremenitve navedenih nepremičnin ne more vplivati na sklenitev pogodbe, saj je pogodba sklenjena v času sprejema ponudbe (vendar pod odložnim pogojem odobritve posla s strani UE), kar pa je bilo v konkretni zadevi že pred izdajo navedene začasne odredbe. Upravna enota odobri pravni posel, sklenjen med prodajalcem in tistim sprejemnikom ponudbe (če jih je več), ki ima najmočnejšo predkupno pravico in je pravočasno vložil zahtevo za odobritev pravnega posla. Zato je kljub (naknadno) izdani začasni odredbi sklenitev pogodbe in odobritev tega posla s strani upravne enote pravilna in zakonita.
Ugovori glede motiva podaje ponudbe kupke in s tem glede fiktivnosti pogodbe glede finančnega položaja prodajalke in njenega partnerja, so ugovori, ki se glede na vsebino uveljavljajo v sodnem pravdnem postopku ter ne ugovori, ki se lahko uveljavljajo v upravnem postopku za odobritev pravnega posla.
ZG člen 47, 47/1, 47/2, 47/3, 47/10, 47/11. ZKZ člen 2, 19, 20.
odobritev pravnega posla - dejanska raba zemljišč - namenska raba - zavrnitev tožbe
Za status zemljišča glede pravnega prometa je bistvena določitev namenske rabe v prostorskih aktih. Ni bistveno, kaj zemljišče po dejanski rabi predstavlja v naravi. Drugačno stališče bi namreč omogočilo lastniku, da bi kmetijsko zemljišče onesposobil za kmetijsko obdelavo in se tako izognil uporabi prisilnih določb ZKZ o prodaji kmetijskih zemljišč.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradnja na kmetijskem zemljišču - čebelnjak - skladnost gradnje s prostorskim aktom - sprememba prostorskega akta
Tožnica ima prav, ko navaja, da je prvostopenjski organ v svoji odločitvi upošteval materialno pravo, veljavno v času izdaje izpodbijane odločbe, in ne materialno pravo, veljavno v času gradnje oziroma posega na kmetijsko zemljišče.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev pravnega posla - dohodek iz kmetijske dejavnosti
Ker organ v postopku za izdajo izpodbijane odločbe ni reševal predhodnega vprašanja statusa kmeta obeh ponudnikov, sodišče ne more pritrditi njegovemu zaključku, da je bil upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 23. členu ZKZ.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogodba o priznanju lastninske pravice - posadna listina - priposestvovanje
Tudi posadno listino, če se pridobitev stvarne pravice nanaša na kmetijsko zemljišče, je treba predložiti v odobritev po določbah ZKZ. V upravnem postopku odobritve te listine pa se nato preveri, ali zaradi drugega načina pridobitve lastninske pravice (ki ni pravno-poslovni in zato ne zapade pod določila ZKZ) odobritev pravnega posla ni potrebna. V taki listini, če naj bi izkazovala nastanek lastninske pravice s priposestvovanjem, morajo biti zato ugotovljeni in izkazani pogoji za priposestvovanje, kot jih določa relevanten predpis.
Ker je organ očitno izhajal iz stališča, da kupoprodajna pogodba zaradi neizvedbe prometa s predmetnima nepremičninama v skladu z določili ZKZ/79 v nobenem primeru ne predstavlja veljavnega pravnega naslova (v smislu 72. člena ZTLR), ni pa se opredelil do ničnosti ali neveljavnosti te pogodbe (še manj pa do vprašanja, ali bi priposestvovanje ta položaja lahko saniralo), je nepravilno uporabil materialno pravo, posledično pa v zadevi tudi nepopolno ugotovil dejansko stanje.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - namenska raba zemljišč - nenamenska raba
Po prvem odstavku 4. člena ZKZ je predpisano, da je kmetijska zemljišča treba upravljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin. Pri tem se je inšpektor oprl na svojo pristojnost prepovedati uporabo kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če to po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona, ni dovoljeno, in odrediti vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku. Tožniku ukrep ni bil izrečen zaradi onesnaževanje ali degradacije po šesti alineji b. točke 107. člena ZKZ v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZKZ, zato vprašanje onesnaženja, degradacije idr. zemljišča v tej zadevi ni relevantno.
Tožena stranka lahko v primeru predloga inšpektorata, pristojnega za kmetijstvo, ali inšpektorata, pristojnega za vode, odloči o ukinitvi državnega namakalnega sistema, kar pomeni, da ni vezana na predlog inšpektorata, pač pa mora preučiti vse okoliščine primera ter šele nato sprejeti in utemeljiti odločitev za ukinitev ali neukinitev takega sistema. Iz odgovora tožene stranke na tožbo je mogoče razbrati, da je svojo odločitev oprla na več dejstev, vendar pa tega v izpodbijani odločbi ni pojasnila, zato se tožeča stranka do tega v pritožbi tudi ni mogla opredeliti, odgovor na tožbo pa te pomanjkljivosti ne more sanirati. Iz tega razloga tudi ni mogoče presoditi, ali je tožena stranka dejansko stanje v zadevi v celoti raziskala in ali je glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabila materialno pravo, na katerega opira svojo določitev.
ZUreP-2 člen 134, 134/1, 134/2, 136, 136/1, 137. ZUP člen 9, 214.
začasni ukrep - začasni ukrep za zavarovanje urejanja prostora - odreditev začasnih ukrepov - namen začasnih ukrepov - pravica do izjave - obrazložitev odločbe
Vrste začasnih ukrepov so v prvem odstavku 136. člena ZUreP-2 naštete primeroma (na kar kaže beseda „lahko“ in naštevanje začasnih ukrepov po alinejah), od okoliščin posameznega primera pa je odvisno, katerega od teh je upravičeno izreči. Kolikor upravni organ oceni, da je treba nujno izreči vse vrste začasnih ukrepov, pa mora navedeno biti še toliko bolj ustrezno obrazloženo.
ZKZ člen 21, 21/1, 24, 24/1, 24/1-4. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - rok za sprejem ponudbe - izjava o sprejemu ponudbe - predkupni upravičenec - delna ničnost
Promet s stavbnimi zemljišči ni podvržen odobritvi pravnega posla s strani upravnega organa, zato organ o odobritvi pravnega posla za ta zemljišča absolutno ni bil pristojen za odločanje.
Tudi v primerih napačnega pravnega pouka, ko stori napako organ, se napaka ne šteje v škodo stranki, ki napačnemu pravnemu pouku sledi. V obravnavani zadevi je rok trajanja ponudbe navedla upravna enota, ki je ponudbo tudi razobesila, zato je treba šteti sprejem ponudbe, ki je bil poslan priporočeno po pošti 19. 2. 2007, torej zadnji dan roka navedenega na ponudbi, in sta ga upravna enota in ena od prodajalk prejeli 20. 2. 2007, za pravočasnega.
Ko je dana ponudba več ponudnikov, ki so solastniki, in živijo na istem naslovu, zadošča, da se izjava o sprejemu ponudbe pošlje priporočeno s povratnico, tako da je pošiljka naslovljena na vse ponudnike. Namreč iz določbe izhaja, da je njen namen le obvestitev prodajalcev, bistveno za nastanek pravnih učinkov pa je, da je ponudba poslana upravni enoti.
Izjava na podlagi četrte alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ je konstitutivna izjava in pravno učinkuje od trenutka, ko je podana, zato na njeni podlagi tožnika ne moreta dokazovati izpolnjevanja pogoja "drug kmet", saj bi ta pogoj morala izpolnjevati v času izjave o sprejemu ponudbe oziroma vsaj do poteka roka za sprejem ponudbe.
kmetijska zemljišča - odobritev pravnega posla - zahteva za odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla - prepozna vloga - zavrženje vloge - procesni rok
Glede na navedeni poudarek ZKZ na vlogi, s katero se uvede postopek in podrobno obravnavanje vloge po ZUP kot procesnega dejanja stranke, predvsem pa določbe o njeni pravočasnosti, sodišče sodi, da določbe, da se vloga za odobritev pravnega posla vloži najpozneje v tridesetih dneh po poteku roka iz četrtega odstavka 20. člena tega zakona, ni mogoče razumeti kot materialni rok. Gre za procesni rok, za procesne roke pa se uporabi drugi odstavek 101. člena ZUP.
kmetijstvo - kmetijska zemljišča - odobritev pravnega posla - vloga za odobritev pravnega posla - rok za vložitev - procesni rok
Glede na poudarek ZKZ na vlogi, s katero se uvede postopek in podrobno obravnavanje vloge po ZUP kot procesnega dejanja stranke, predvsem pa določbe o njeni pravočasnosti, sodišče sodi, da določbe, da se vloga za odobritev pravnega posla vloži najpozneje v tridesetih dneh po poteku roka iz četrtega odstavka 20. člena tega zakona, ni mogoče razumeti kot materialni rok. Gre za procesni rok.