odobritev pravnega posla - ponudba za prodajo - izjava o sprejemu ponudbe - rok za sprejem ponudbe - zamuda roka
Odločitev toženke, da se zahteva zavrže, ker prvi tožnik in druga tožnica v vlogi ne uveljavljata kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, po tem zakonu ne moreta biti stranka (druga točka prvega odstavka 129. člena ZUP), je pravilna. Ker sta ponudbo sprejela prepozno, pravice do odobritve pravnega posla nimata.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red - zavrnitev tožbe
Stranka z interesom je že ob sprejemu ponudbe podala zahtevo za upoštevanje predkupne pravice kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na prodajano zemljišče, medtem ko je tožnik sicer uveljavljal predkupno pravico kot zakupnik, vendar tega tekom postopka ni izkazal, prvostopenjski organ pa je iz uradnih evidenc ugotovil njegov status kot drugi kmet. Tožnik nikoli ni argumentirano prerekal predkupne pravice kmeta mejaša in njegov prednostni vrstni red, zato je pravilen zaključek, ki izhaja iz izpodbijane odločbe, da se stranki z interesom odobri navedeni pravni posel.
Ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, je prodajna pogodba sklenjena pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojne upravne enote. Če je izjavo o sprejemu ponudbe podalo več predkupnih upravičencev, je pogojno sklenjenih več zavezovalnih pravnih poslov. Določila ponudbe o plačilu denarnega pologa ni mogoče razlagati tako, da so prodajalci z njo izključili pravilo ZKZ, da je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena (že) s sprejemom ponudbe, in vzpostavili pravilo, da bo sklenjena šele pod (nadaljnjim) odložnim pogojem, da sprejemnik ponudbe plača nek del kupnine. Gre sicer za prodajni pogoj, ki ga ponudba lahko vsebuje, vendar pa se pri nakupu kmetijskega oziroma gozdnega zemljišča tak pogoj ne more nanašati na sklenitev pogodbe ampak na fazo njene izpolnitve.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - smrt stranke - sprejem ponudbe - nova dejstva in novi dokazi - zavrnitev tožbe
Ne drži, da so prodajalci dolžni zagotoviti predmet prodaje, ki je prost bremen. Ravno zaradi svobode urejanja obligacijskih razmerij lahko prodajalci prodajajo tudi zemljišča, ki so obremenjena s hipoteko.
Predlog tožnika, da bi se sklenila pogodba z njim in prodajalci po tem, ko bi prodajalci izbrisali vknjižene hipoteke iz zemljišč, na katerih se nahajajo, ne pomeni sprejema ponudbe prodajalcev, temveč njeno zavrnitev in podajo druge ponudbe, saj je njegova ponudba vsebovala bistveno spremembo predmeta prodaje. Zato sodišče ugotavlja, da posel glede tega pogoja tožnika med tožnikom in prodajalci ni bil sklenjen. Tudi drugi predlog tožnika, da bi se sklenila pogodba z njim in prodajalci le glede zemljišč, na katerih ni vknjižene hipoteke, ne pomeni sprejema ponudbe prodajalcev, temveč njeno zavrnitev in podajo druge ponudbe, saj je njegova ponudba vsebovala bistveno spremembo predmeta prodaje. Zato sodišče ugotavlja, da posel tudi glede tega tožnikovega pogoja med tožnikom in prodajalci ni bil sklenjen.
Za to, da je mogoče za potrebe razlage pojma kmeta mejaša iz 2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ zemljišči šteti za sosednji, ni bistveno, ali je tak prehod omogočen na celotni dolžini mejnih stranic, ki ju loči javno dobro, temveč zadostuje, da je med zemljiščema možen prehod z ustrezno kmetijsko mehanizacijo vsaj na enem mestu. Po presoji sodišča že to zadostuje, da je med zemljiščema ustvarjena neposredna povezljivost, ki ima učinek zaokroževanja zemljišč. Ker gre pri tem za pravno presojo, sodišču za to ni bilo treba angažirati izvedenca. Po povedanem za presojo v tem primeru ni bistveno, kakšna je širina melioracijskega jarka, ki ločuje zemljišči prizadete stranke B. B. in prodajalca, temveč zgolj to, da je preko tega jarka mogoč prehod, namenjen uporabi in izkoriščanju kmetijskih zemljišč.
kmetijska zemljišča - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - prednostni vrstni red - kmet mejaš - status kmeta - izpolnjevanje pogojev ob sprejemu ponudbe
Da so v tem primeru pravno relevantna dejstva, od katerih je odvisen status kmeta, nastala pred iztekom roka za sprejem ponudbe (ta rok je po tožnikovih navedbah potekel 26. 3. 2020), kot že rečeno, izhaja iz odločbe o priznanju statusa kmeta z dne 26. 5. 2020. Iz nje je, kot ugotavlja drugostopenjski organ in čemur tožnik v tožbi ne oporeka, razvidno, da je bila ta izdana na podlagi prve alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ, in sicer tudi na podlagi izračuna vrednosti kmetijske proizvodnje za leto 2019 (4. stran drugostopenjske odločbe).
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - izjava o sprejemu ponudbe - solastniki - neizbrani ponudnik
Solastnici prodajanih kmetijskih zemljišč sta ponudbo sprejeli vsaka na svojem obrazcu, za vse nepremičnine na ponudbi za skupno ceno in sta vsaka svoj obrazec podpisali, v opombo pa zapisali, da kot kupki nastopata skupaj. Sodišče pritrjuje toženi stranki in prvostopenjskemu organu, ki sta na podlagi podatkov izjave o sprejemu ponudbe obe ponudnici obravnavala kot kupovalki, kot solastnici v prodajo ponujenih zemljišč in upoštevali tudi v opombah navedeni podatek, da kot kupki nastopata skupaj, vsaka do deleža 1/2 ter sta izpolnili tudi nadaljnji pogoj, da sta znesek deponirali pri notarki.
Obe izjavi sta izpolnjeni na obrazcu in iz vsake izjave jasno izhajajo podatki o sprejemniku ponudbe, navedena so zemljišča, ki se prodajajo, skupna cena in predkupno upravičenje (kot solastnik). Ker je obema izjavama dodana še opomba, pa sodišče ugotavlja, da navedena opomba, v katere pristnost (pravo voljo) sodišče ne dvomi, toliko bolj ker njeno vsebino (da gre za skupno ponudbo obeh sprejemnic ponudbe) potrjuje tudi podatek o deponiranju zneska kupnine, predstavlja sestavni del izjave in jo pojasnjuje.
Drži, da je pravni posel sklenjen pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote (tretji odstavek 21. člena ZKZ). Toda tožnik je spregledal, da se pravni posel ne odobri, če promet ni potekal po postopku in na način, določen z ZKZ (druga alineja tretjega odstavka 19. člena ZKZ).
Sodna praksa je že dlje časa enotna, da v postopku odobritve pravnega posla upravna enota (v določenih okoliščinah) le-tega preveri tudi po vsebini.
ZKZ člen 20, 21, 22. OZ člen 62, 62/1. ZUP člen 100.
odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - izjava o sprejemu ponudbe - rok za sprejem ponudbe - štetje rokov - iztek roka
Četrti odstavek 20. člena ZKZ določa, da je rok za sprejem ponudbe trideset dni od dneva, ko je bila ponudba objavljena. To je materialni rok, saj je določen z materialnim predpisom. Štetje materialnih rokov v zvezi s sklenitvijo pravnega posla, kot je prodajna pogodba, pa kot lex generalis določa Obligacijski zakonik, ki v prvem odstavku 62. člena določa, da začne rok, določen v dnevih, teči prvi dan po dogodku, od katerega se računa, konča pa se z iztekom zadnjega njegovega dneva. Ker je bila ponudba objavljena dne 27. 3. 2019, rok pa začne teči prvi dan po dogodku, od katerega se računa, je prvi dan tridesetdnevnega roka za sprejem ponudbe 28. 3. 2019, kot je pravilno štel tudi upravni organ, kar pomeni, da je bil zadnji dan 26. 4. 2019, ko je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov priporočeno po pošti pravilno poslal izjavo o sprejemu predmetne ponudbe.
Tožeča stranka se glede štetja roka nepravilno sklicuje na določbe ZUP, ki urejajo štetje procesnih rokov, sodišče pa zgolj v vednost stranki pojasnjuje, da tudi uporaba ZUP ne bi pripeljala do drugačne odločitve, saj tudi drugi odstavek 100. člena ZUP določa, da se, če je rok določen v dnevih, dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, ne všteje, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan.
Postavitev reklamnega panoja na kmetijskem zemljišču ne predstavlja uporabe zemljišča za kmetijske namene, torej za kmetijsko pridelavo. Ker odlok občine določa, da na kmetijskih zemljiščih ni dovoljeno postavljati premičnih objektov, na enostavne in nezahtevne objekte pa ni dovoljeno nameščati oglasnih sporočil, je ukrep odstranitve panoja za oglaševanje ustrezno izrečen s strani občinskega inšpektorja.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč - vsebina ponudbe - površina zemljišča
V predmetni ponudbi navedena površina treh parcel ni skladna s podatkom o površini parcele, ki izhaja iz zemljiškega katastra. Tako neskladje med podatki o površinah parcel v ponudbi in njihovo površino v zemljiškem katastru po presoji sodišča pomeni, da ponudba ni bila vložena v skladu z zakonom. Promet z navedenimi zemljišči zato ni potekal po postopku in načinu, določenem z ZKZ, zaradi česar pravnega posla za promet s tem kmetijskim zemljiščem že iz tega razloga ni bilo mogoče odobriti.
Drugi odstavek 20. člena ZKZ jasno določa, da je obvezna sestavina pogodbe tudi površina zemljišča
URS člen 71, 71/2. ZKZ člen 23, 24, 24/1, 24/6, 111, 111/2.
kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - status kmeta - priznanje statusa kmeta - predkupna pravica
Institut predkupne pravice je namenjen usmerjanju prometa s kmetijskimi zemljišči, da ta ostanejo v primarni pridelovalni funkciji v obsegu, ki je potreben za zagotovitev prehranske varnosti prebivalcev Slovenije. S tem je uresničen namen posebnega varstva kmetijskih zemljišč (drugi odstavek 71. člena URS.)
Odločba o priznanju statusa kmeta je ugotovitvenega oziroma deklarativnega značaja. S tem soglaša tudi pravna teorija. Ugotovitvena (deklarativna) odločba namreč ugotavlja določeno pravno razmerje, pravico ali obveznost, ki že obstaja po zakonu samem. Kot taka (praviloma) učinkuje od nastanka pravno pomembnih dejstev (ex tunc). Njen retroaktivni učinek izhaja iz narave stvari; gre za ugotovitev pravnega razmerja, ki je nastalo pred njeno izdajo. Še drugače, posameznik je kmet, ima status kmeta, po samem zakonu; odločba vsebuje le ugotovitev o tem.
odobritev pravnega posla - promet z gozdnim zemljiščem - predkupna pravica - vrstni red predkupnih upravičencev - gozdno zemljišče - gozd
Z uporabo jezikovne razlage je ob primerjanju besedila prve alineje prvega odstavka ter četrtega odstavka 2. člena ZG mogoče ugotoviti, da je zakonodajalec kot merodajno okoliščino pri ugotavljanju, ali je določeno zemljišče gozd, določil obseg poraščenosti zemljišča z gozdnim drevjem. Če ta poraščenost znaša manj kot 0,25 ha, potem zemljišča ni mogoče šteti za gozd, ne glede na njegovo namensko rabo.
komasacija - komasacijski sklad - razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada - nova razdelitev zemljišč - površina zemljišča - vrednotenje zemljišča
Namen komasacije je, da se zemljišča na komasacijskem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča.
Iz predloženih elaboratov in grafičnih prikazov izhaja, da sta tožnika vložila zemljišče v štirih kosih, dobila pa sta ga v dveh. Navedeno gotovo sledi namenu komasacije, ki je v tem, da se zemljišča čimbolj zaokrožijo.
ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskega zemljišča - namenska raba zemljišč
Izpodbijana odločba je bila izdana na podlagi prve alineje točke B) 107. člena ZKZ v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZKZ, ker se kmetijsko zemljišče uporablja za drug namen. V prvem odstavku 4. člena ZKZ je predpisano, da je kmetijska zemljišča treba uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin. Pri tem se je inšpektor oprl na svojo pristojnost prepovedati uporabo kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če to po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona, ni dovoljeno, in odrediti vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev
Odobritev pravnega posla po predpisanem postopku pomeni le, da so izpolnjeni zaradi navedene javnopravne kontrole predpisani pogoji za veljavnost zavezovalnega pravnega posla, ne pa tudi, da so izpolnjeni drugi pogoji za njegovo veljavnost. Za odločanje o morebitnih sporih iz sklenjene pogodbe je pristojno sodišče splošne pristojnosti, ne pa upravni organ.
promet s kmetijskimi zemljišči - ponudba - sprejem ponudbe - odobritev pravnega posla
Kolikor v ponudbi ni navedena cena za posamezno parcelo, kot je bilo to tudi v obravnavanem primeru, je parcele, ki se prodajajo, možno prodati le skupaj - torej kot celoto. Ker tožnik nesporno ni podal izjave o sprejemu ponudbe stranke z interesom kot celote, temveč je podal izjavo o sprejemu ponudbe le za tri parcele, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je njegovo zahtevo za odobritev pravnega posla z izpodbijano odločbo zavrnil.
odobritev pravnega posla - prodaja kmetijskih zemljišč - predkupna pravica - zloraba pravic - glavna obravnava
Glede na namen zakonsko določene omejitve pri razpolaganju s kmetijskimi zemljišči, ki je v zagotavljanju primarno pridelovalne funkcije, je tožena stranka tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da z odobritvijo predmetnega pravnega posla med prodajalko in tožnikom ta namen zakona ne bi bil dosežen, kar je tudi obrazložila z ustreznimi argumenti, iz katerih izhaja, da tožnik zlorablja status kmeta pri nakupu predmetnega zemljišča. Ker zloraba pravic ne more uživati pravnega varstva, tožnik v predmetnem postopku ne uveljavlja predkupne pravice.
Prizadeta stranka je pravočasno v roku za sprejem ponudbe ponudbo tudi sprejela, posledica česar je sklenitev pogodbe o prodaji zadevnega zemljišča pod odložnim pogojem odobritve s strani UE. Po tem trenutku umik ponudbe s strani ponudnika nima več pravnih učinkov.
Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60.
neposredna plačila v kmetijstvu - pogoji za pridobitev sredstev - plačila za izvajanje ukrepov OMD - Degresija plačil OMD - umetno ustvarjeni pogoji za pridobitev ugodnosti - kmetijsko gospodarstvo
Tožnik je plačilo ukrepa OMD v letu 2014 uveljavljal za površino 175,90 ha, v letu 2015 za površino 163,54 ha in v letu 2019 za površino 163,99 ha. V letu 2019 je torej prijavil manjšo, in ne večje površine svojega KMG, kar smiselno pomeni tudi nižje plačilo. Zato ni mogoče šteti, da je ta prenos parcel zanj že sam po sebi pomenil umetno ustvarjanje pogojev iz 60. člena Uredbe št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008. Pridobljena ugodnost bi bila namreč zanj nižja in ne višja.