ZDKG člen 22, 22/3, 22, 22/3. ZKZ člen 18, 18, 18.
odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči
V konkurenci dokazil, lokacijske informacije in odločbe katastra, ki izkazuje vrsto rabe, se je organ dolžan opreti na odločbo katastra, ki vodi uradno evidenco o dejanski vrsti rabe.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla
Odobritev pravnega posla ni bila upravna stvar le za postopke, ki so se začeli in končali v času pravne praznine - glede na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-266/98.
pogoji za zaščito kmetije - stranka v postopku - zaščitena kmetija
Predlog za preveritev pogojev za zaščito kmetije lahko vloži lastnik; če je kmetija še predmet zapuščinskega postopka, je predlagatelj lahko vsak dedič.
Za zaščito kmetije ZDKG ni določil kriterija stroge medsebojne povezanosti posameznih zemljišč in so torej lahko posamezna zemljišča med seboj ločena in oddaljena, vendar tako, da je še mogoče šteti, da gre za celoto kmetijskih zemljišč in gozdov. Takšna kmetijsko gospodarska celota je v obravnavanem primeru po mnenju sodišča zagotovljena, saj gre za smiselno zaokrožene komplekse kmetijskih zemljišč, znotraj katerih ni mogoče govoriti o razdrobljenosti parcel, njihova oddaljenost pa ni takšna, da ne bi bila obvladljiva in še vedno omogoča skupno kmetijsko gospodarjenje. Obravnavana kmetijska zemljišča predstavljajo krajevnim razmeram primerno gospodarsko enoto - zaščiteno kmetijo.
Odločba o ugotovitvi izpolnjevanja pogojev za zaščiteno kmetijo, izdana zaradi potreb zapuščinskega postopka, mora kot pravno relevantno izrecno upoštevati lastninsko stanje na dan zapustnikove smrti, kot izhaja iz uradnih podatkov zemljiške knjige.
ZDKG člen 4, 4/8, 4, 4/8. ZUP člen 129, 129/1-4, 129, 129/1-4.
status zaščitene kmetije
Zatrjevanja o nepravilni uporabi materialnega prava niso podlaga za začetek novega upravnega postopka za ugotovitev statusa zaščitene kmetije, o katerem je organ že odločal, če se ne spremeni tudi dejanska podlaga.
Organ prve stopnje je pri določitvi predkupnega upravičenca uporabil določbe ZKZ na podlagi ugotovitve, da se skupaj prodajajo kmetijska in gozdna zemljišča. Kot celota pa se lahko zemljišča obravnavajo le, če se jih šteje za kmetijo, torej kot smiselno zaokroženo gospodarsko celoto.
Prvostopni organ je zato (ob prej navedenih nespornih okoliščinah) bistveno kršil določbe upravnega postopka (1. in 2. odstavek 229. člena ZUP), ko je tožničino vlogo z dne 4.10.2002 po izteku rokov iz 2. odstavka 229. člena ZUP obravnaval kot pritožbo, namesto da bi jo obravnaval kot predlog za obnovo postopka in ugotavljal procesne predpostavke za obnovo postopka. Utemeljena pa je tudi vrnitev zadeve prvostopnemu organu v ponovno odločanje, ker je v skladu z 2. odstavkom 266. člena ZUP za odločanje o predlogu za obnovo postopka pristojen tisti upravni organ, ki je izdal odločbo, na katero se predlog nanaša.
Dohodke iz gozdarske dejavnosti ni mogoče šteti med dohodke iz kmetijske dejavnosti glede na standardno klasificirajo dejavnosti, saj se med slednje uvrščajo le dejavnosti, ki so povezane s kmetijstvom.
Organ prve stopnje je izdal svojo odločbo o odmeri zborničnega prispevka tožniku na podlagi 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99,070/00 in 52/02, v nadaljevanju ZUP). Po določilu 2. točke 1. odstavka 144. člena ZUP namreč lahko organ odloča po skrajšanem postopku in takoj odloči o stvari med drugim tudi tedaj, če se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ in ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi. Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnik v pritožbi zgolj navedel, da je lastnik kmetijskih zemljišč in gozdov, vendar pa ni zavezanec za plačilo zborničnega prispevka, ker se ukvarja, a ne pretežno, s kmetijsko gozdarsko dejavnostjo. Po presoji sodišča pa je tožnik šele tedaj imel možnost udeleževati se postopka, ki je bil uveden po uradni dolžnosti. Po določbi 1. odstavka 23. člena ZKGZ so zavezanci za plačilo zborničnega prispevka A tudi pravne osebe iz 1. alinee 1. odstavka 10. člena tega zakona, ki ne opravljajo kmetijske, gozdarske ali ribiške dejavnosti in nimajo urejenih zakupnih ali njim podobnih razmerij glede kmetijskih zemljišč in gozdov, ki jih imajo v lasti, zato bi morala tožena stranka ugotoviti, ali so pri tožniku podani vsi pogoji za zaključek, da se tožnika uvrsti med zavezance za plačilo prispevka in ali mu je prispevek pravilno odmerjen.
Organ prve stopnje je izdal odločbo o odmeri zborničnega prispevka tožniku po skrajšanem postopku na podlagi 2. točke 1. odstavka 144. člena ZUP. Tožnik je v pritožbi navedel, da je lastnik kmetijskih zemljišč in gozdov, vendar pa ni zavezanec za plačilo zborničnega prispevka, ker se ukvarja, a ne pretežno, s kmetijsko gozdarski dejavnostjo. Po presoji sodišča je tožnik šele tedaj imel možnost udeleževati se postopka, ki je bil uveden po uradni dolžnosti. Po določbi 1. odstavka 23. člena ZKGZ so zavezanci za plačilo zborničnega prispevka tudi pravne osebe iz 1. alinee 1. odstavka 10. člena zakona, ki ne opravljajo kmetijske, gozdarske ali ribiške dejavnosti in nimajo urejenih zakupnih ali njim podobnih razmerij glede kmetijskih zemljišč in gozdov, ki jih imajo v lasti, zato bi morala tožena stranka ugotoviti, ali so pri tožniku podani vsi pogoji, da se ga uvrsti med zavezance za plačilo prispevka, in ali mu je prispevek pravilno odmerjen.
ZKZ člen 23, 23. ZUP člen 247, 247/2, 251, 247, 247/2, 251.
načelo zakonitosti
Odločba organa prve stopnje v času odločanja tožene stranke v pritožbi ni imela podlage v veljavnih materialnih predpisih, saj je prvostopenjski organ odločal po predpisu, ki je bil medtem že razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča. Tožena stranka bi zato morala ob preizkusu odločbe (2. odstavek 247. člena ZUP) ugotoviti, da je bilo materialno pravo napačno uporabljeno.
Tožena stranka ni imela podlage v veljavnih predpisih, da je v izogib ugotavljanju, kdo dejansko obdeluje sporno zemljišče, kot kriterij za dodelitev izravnalnih plačil uporabila kriterij lastništva.
Tožbi je bilo treba ugoditi iz procesnih razlogov, ker v upravnem postopku ni bilo odločeno o vseh tožnikovih zahtevkih; ni namreč bilo odločeno o tožnikovem zahtevku v delu, ki se nanaša na ECO-0 (neposredna plačila na površino oz. za živali). Ker je tožena stranka tožnikovo pritožbo zoper sporno prvostopno odločbo zavrnila, je ostal del tožnikovega zahtevka, ki se nanaša na ECO-0, kljub obrazložitvi tožene stranke še vedno nerešen oz. o njem še vedno ni bilo odločeno, zato je bilo treba izpodbijano odločbo odpraviti.
Za »obvezno« članstvo v kmetijsko-gozdarski zbornici ne zadostuje zgolj določena višina katastrskega dohodka, temveč mora obstajati še dodaten pogoj, da lastnik, zakupnik, uživalec, imetnik pravice uporabe za svoj račun opravlja kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost.
ZDKG člen 4, 4/2, 4, 4/2. ZUS člen 72/4, 50, 50/2, 72, 50, 72/4, 72, 50/2.
zaščitena kmetija
Za določitev zaščitene kmetije se glede lastništva in obsega kmetije uporabljajo podatki iz zemljiške knjige. Sodišče je v obravnavani zadevi lahko brez izvedbe predlaganih dokazov presodilo, da je dejansko stanje bilo pravilno ugotovljeno (saj izhaja iz podatkov uradnih evidenc). Zato ni izvedlo predlagane glavne obravnave, saj se s predlaganim dokazom ne bi dokazovalo nobeno za odločitev relevantno dejstvo.
državna pomoč za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu - sklep o popravi pomote v odločbi
Napačne uporabe prava ni mogoče sanirati s sklepom o popravi pomote v odločbi po 223. členu ZUP. Popravljanje napake tehnične narave pomeni, da se je upravni organ zmotil pri zapisovanju svoje volje oz. svojih ugotovitev, katere je napačno zapisal drugače, kot je nameraval. V obravnavanem primeru pa organ pri izračunu višine priznane odškodnine za škodo po suši ni upošteval materialnega predpisa.
Po 6. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ- Ur. list RS št. od 59/96 do 36/03) se določbe ZKZ o rabi in obdelovanju kmetijskih zemljišč, uporabljajo tudi za zemljišča, ki so s planskim aktom določena za stavbna zemljišča oziroma za nekmetijske namene, dokler za njih ni v skladu s predpisi izdano dovoljenje za gradnjo oziroma drug ustrezen akt. Tudi, če so določene parcele po prostorskem planu uvrščene med nezazidana stavbna zemljišča, je treba pri ugotavljanju, ali te parcela sestavljajo zaščiteno kmetijo, uporabiti določbe 6. člena ZKZ.
Poglavje o prometu s kmetijskimi zemljišči ZKZ je Ustavno sodišče RS z odločbo št. U-I-266/98-72 z dne 28. 2. 2002 razveljavilo. Razveljavitev prične učinkovati po poteku enega leta od dneva objave odločbe v Uradnem listu. Skladno s posledicami, ki jih določa 44. člen ZUstS, se izpodbijana odločba na razveljavljene določbe ne more opirati. Tožena stranka bo morala ob odločanju o pritožbi upoštevati določbe ZKZ-B.