ZIZ člen 55, 55-7, 177, 182, 189, 189/3, 189/7. ZKZ člen 18, 18-3, 23.
odobritev pravnega posla - prodaja v postopku javne dražbe - namen zaščitene kmetije - delitev zaščitene kmetije - položaj predkupnega upravičenca - ugovori v postopku odobritve pravnega posla - izvršilno dejanje
Ugovori tožeče stranke, da je na parc. št. 526/1 pot do stanovanjske stavbe na parc. št. 523/4, kjer živi, in ji bo zaradi prodaje te parcele onemogočen dostop, pa niso ugovori, ki bi jih lahko uveljavljala v postopku odobritve pravnega posla. Po vsebini z njimi nasprotuje prodaji parcele kot takšni. Če naj bi bila ta parcela izvzeta iz izvršbe (177. člen ZIZ), je bil to njen ugovorni razlog zoper sklep o dovolitvi izvršbe (7. točka 55. člena ZIZ). Tak ugovor bi torej morala uveljavljati v sodnem izvršilnem postopku, v upravnem postopku odobritve pravnega posla pa z njim ne more biti uspešna.
Po presoji sodišča po zakonu, ki ureja postopek za ugotovitev, ali fizična oseba šteje za kmeta, tožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa, ki bi ji dajal lastnost stranskega udeleženca v tej upravni zadevi (43. člen ZUP). V 24. členu ZKZ so zgolj določeni pogoji, ob katerih fizična oseba šteje za kmeta, in izpolnjevanje katerih mora fizična oseba, da organ tak njen status ugotovi, dokazati. Ta zakon ne daje opore za sodelovanje predkupnega upravičenca – konkurenta iz 23. člena ZKZ kot stranskega udeleženca v postopku za ugotovitev, ali kupec kot fizična oseba šteje za kmeta, saj se po določbah 24. člena ZKZ v tem postopku ne odloča o pravnih koristih predkupnih upravičencev. Iz tožnikovih navedb pa tudi ne izhaja, da bi se skliceval na drug predpis, iz katerega bi izhajalo, da v postopku po 24. členu ZKZ kot druga oseba varuje svoje pravne koristi. Če pa tožniku ne bi bilo mogoče priznati pravice, da se kot stranski udeleženec udeležuje postopka za ugotovitev, ali (druga) fizična oseba šteje za kmeta, ki bi ga reševal kot predhodno vprašanje pristojni organ v samostojnem, ločenem postopku, potem mu tudi ni mogoče priznati pravice uveljavljanja ugovorov v zvezi z rešitvijo tega vprašanja kot predhodnega v postopku za odobritev pravnega posla.
odobritev pravnega posla - prodaja več zemljiških kompleksov - predkupni upravičenec - prednostni vrstni red - solastnik
V obravnavanem primeru bi bil, glede na dejanske okoliščine primera, ko je tožnik kot kupec po določbah 23. člena ZKZ predkupni upravičenec, ki je po prednostnem vrstnem redu glede vseh prodajanih zemljiških kompleksov na prvem mestu (solastnik 1. točka 1. odstavka 23. člena ZKZ), rezultat enak, kot če bi uveljavljal predkupno pravico ob prodaji vsakega posameznega zemljiškega kompleksa.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Ker tožnik k vlogi za odobritev pravnega posla ni predložil kupoprodajne pogodbe, tega pa ni storil niti po pozivu organa, je organ pravilno ravnal, ko je vlogo tožnika po določbi 2. odstavka 67. člena ZUP zavrgel.
Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, je originarna pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa v smislu 42. člena SPZ. Kontrolna funkcija prometa s kmetijskimi zemljišči s tem ni opuščena, le izvaja jo v tem primeru sodišče.
odobritev pravnega posla - ničnost upravnega akta - potrdilo upravne enote, da odobritev pravnega posla ni potrebna
Potrdilo (izdano v skladu s 3. odstavkom 22. c člena ZKZ), da ni potrebna odobritev pravnega posla, katerega predmet so kmetijska zemljišča, gozdovi ali kmetije, ni upravni akt (odločba ali sklep), ki bi ga bilo mogoče izreči za ničnega.
ZUP člen 67, 129, 129/1, 129/1-2, 129/1-4. ZKZ člen 20, 20/1, 22, 22/2.
kmetijska zemljišča - odobritev pravnega posla
Tožnik s ponudniki ni sklenil pravnega posla, čeprav je v vlogi za odobritev pravnega posla z dne 27. 9. 2006 izpolnil rubriko, kot da prilaga neoverjeno pogodbo.
ZDKG člen 2, 2/2, 3, 4, 4/8, 22. ZKZ člen 6, 18. ZD člen 145, 145/1. ZUP člen 126, 143, 144, 144/1, 144/1-2.
zaščitena kmetija - izločitev parcele - skupnost dedičev
Gre za zahtevek za preveritev pogojev za zaščito kmetije – tudi presoja pogojev glede ene parcele se opravi glede celotne gospodarske enote, ki predstavlja zaščiteno kmetijo.
Zakon o kmetijskih zemljiščih (1979) člen 80, 80/1, 89.
komasacija - dodelitev zemljišča - evidentiranost parcele v zemljiškem katastru
Tožena stranka je dodelila tožnici zemljišče oziroma parcelo, ki v zemljiškem katastru ni evidentirana in za katero v upravnih spisih tudi ni dovolj podatkov, ki so potrebni za evidentiranje novo nastale parcele v zemljiškem katastru. Ker je po 89. členu ZKZ predvideno izključno dodeljevanje zemljišč iz komasacijskega sklada, za dodeljeno parcelo pa ni dovolj podatkov, potrebnih za njeno evidentiranje v zemljiškem katastru, in o tem, da tožena stranka z njo razpolaga, ostaja po presoji sodišče dejansko stanje v tem bistvenem delu nepopolno ugotovljeno.
Določba 152. člena ZUP ne rešuje vprašanja, ali je podlaga za odločanje drugega organa dokončna ali pravnomočna odločba, s katero je odločeno o predhodnem vprašanju. Po presoji sodišča je treba to določbo razlagati tako, da je podlaga za odločanje drugega organa upravna odločba, ki ji zakon priznava pravni učinek. ZDKG sicer ne določa, v katerem stadiju postopka pridobi pravni učinek odločbo o tem, ali se kmetija šteje za zaščiteno (peti odstavek 4. člena ZDKG), ampak je to vprašanje treba reševati ob upoštevanju določb ZUP. Po prvem odstavku 224. člena ZUP materialnopravni učinki odločbe, izdane v upravnem postopku, nastopijo z njeno dokončnostjo.
ZUP člen 66. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2006 (2006) člen 8, 8/2. Uredba o neposrednih plačilih za pridelovalce določenih poljščin (2005) člen 5, 7.
neposredna plačila v kmetijstvu - površine v prahi - popolna vloga
Dejstvo, da je imel tožnik že ob vložitvi zahtevka namen površino zmulčiti, za odločitev ni pomembno. Uredba o poljščinah namreč uporabo površin v prahi, skladno z njenim namenom, zagotavlja s prepovedjo uporabe zemljišča za kmetijske namene, z izjemami, ki jih izrecno določa.
V zadevi ni sporno, da je tožnik za obvezno praho namenil 9,18 ha, da gre za zemljišče, posejano z lucerno in da tožnikovo kmetijsko gospodarstvo ni ekološko. Navedeno jasno izhaja iz tožnikovega zahtevka, podatki, ki jih je v zahtevku navedel, pa so skladni z dejanskim stanjem, ki ni sporno. Čim pa je tako, tožnik ne more z uspehom uveljavljati stališča, da gre za zahtevek, ki ni jasno postavljen.
ZDKG člen 2, 2/1, 3. 3/1, 4, 4/1, 4/8. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-2.
zaščitena kmetija - ugotovitveni postopek
Glede na skrajšani ugotovitveni postopek organ prve stopnje ni ugotavljal, ali gre v obravnavanem primeru za gospodarsko celoto v smislu določb ZDKG. Šele ko bo pravilno in popolno ugotovljeno, ali nepremičnine v obeh katastrskih občinah predstavljajo takšno celoto, ki zahteva enotno obravnavanje v okviru zaščitene kmetije, bo mogoče glede spornih nepremičnin ugotoviti izpolnjevanje pogojev iz 2. čl. ZDKG.
stranka v postopku - odobritev pravnega posla - izjava o sprejemu ponudbe - obvestilo o postopku s ponudbo
V smislu določb ZKZ je izjava o sprejemu ponudbe pravilno podana in veljavna, če se v bistvenih elementih sklada s ponudbo. V postopku odobritve pravnega posla je sprejemnik ponudbe stranka le, če je podal tako (pravilno in veljavno) pisno izjavo o sprejemu ponudbe.
Obvestilo, izdano po zaključku postopka s ponudbo, ima pravno naravo potrdila v smislu 180. člena ZUP; vendar organ v postopku odobritve pravnega posla nanj ni vezan kot na dokaz, pač pa lahko relevantna dejstva ugotavlja znova, če strankam pred izdajo obvestila ni bila dana možnost izjaviti se o odločilnih dejstvih.
Za pravilnost podatkov v ponudbi (to izhaja že iz določb 2. odstavka 20. člena ZKZ, ki zahteva obvezno vsebino in obliko ponudbe), tako da ti ustrezajo resničnim dejstvom, je dolžan upravni organ skrbeti po uradni dolžnosti, zaradi varovanja pravic strank in varstva javne koristi (7. člen ZUP), tako v postopku s ponudbo kot v postopku za odobritev pravnega posla.
komasacija - dodelitev zemljišč iz komasacijskega sklada
Glede na določbo 1. odstavka 65. člena ZKZ, da komasacijski udeleženci dobijo iz komasacijskega sklada zemljišča približno enake skupne vrednosti, kot je vrednost vloženih zemljišč, daje zakon večjo težo vrednostnemu kriteriju kot površinskemu.
Rok 30 dni, ki je predpisan za sprejem ponudbe (od dneva objave ponudbe), je materialni prekluzivni rok, ki ga je dolžan upoštevati tako upravni organ, ki odloča o odobritvi pravnega posla kot tudi vsakdo, ki želi kupiti na prodaj dano kmetijsko zemljišče. Če navedeni rok ni spoštovan, pravnega posla ni mogoče odobriti, saj promet ni potekal po postopku in na način, določen z ZKZ.
Določbo 1. odstavka 21. člena ZKZ je po mnenju sodišča treba razlagati v pomenu, da se sprejem ponudbe (pravilno) uveljavi tako, da tisti, ki želi kupiti naprodaj dano kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, pisno izjavo o sprejemu ponudbe pošlje priporočeno s povratnico prodajalcu in da s pisno izjavo o sprejemu ponudbe seznani tudi upravno enoto, in sicer na način, da jo pošlje (priporočeno s povratnico) upravni enoti ali na način, da to izjavo na upravno enoto neposredno vloži. Ob taki razlagi pravnega pravila v citirani zakonski določbi pa vložitev pisne izjave o sprejemu ponudbe neposredno na upravni enoti lahko nadomesti le pošiljanje te izjave s priporočeno poštno pošiljko s povratnico upravni enoti, ne pa tudi ponudniku.
odtujitev zemljišča, ki spada v zaščiteno kmetijo - odobritev pravnega posla
Pri presojanju zakonskega pogoja iz 22. člena ZDKG, to je pogoja, ali posamezno naklonilo presega 2 % kmetijskih površin, je upravni organ nepravilno upošteval le kmetijska zemljišča, ne pa tudi gozdov, ki so prav tako del zaščitene kmetije, v katero sodi predmetno zemljišče.