Sodišče zavrača kot neutemeljene tožbene ugovore, da bi v obravnavanem primeru komasacijo lahko predlagali le lastniki zemljišč, ter da iz izpodbijane odločbe ni razvidno, ali so se s komasacijo dejansko strinjali lastniki, ki imajo v lasti več kot 80 % površin zemljišč na predvidenem komasacijskem območju. Iz podatkov v upravnih spisih je namreč razvidno, da je izjavo, da soglašajo z uvedbo komasacijskega postopka, in da pooblaščajo Občino Grosuplje, da v njihovem imenu predlaga uvedbo komasacijskega postopka, podpisalo 83,90 % lastnikov zemljišč, ki imajo na komasacijskem območju 521.794 m2 zemljišč od 621.950 m2.
pravnomočna odločba - procesna predpostavka - ne bis in idem
V določbi 8. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 je določena procesna predpostavka, ki se nanaša na načelo ne bis in idem. Je procesna predpostavka za meritorno odločanje o tožbi in torej ni podana, če je bila že prej izdana pravnomočna sodna odločba v upravnem sporu med istimi strankami in glede istega predmeta spora.
komasacija - nova razdelitev - elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju - pripombe na elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju - tožbena novota
V zvezi z navedenim pa sodišče ni upoštevalo tožbene navedbe, da so dodeljena zemljišča, na katerih se nahajata požiralnika, manj vredna od vloženih, saj tožnik vrednotenju vloženih zemljišč ni ugovarjal, vrednost dodeljenih zemljišč pa je bila, kot izhaja iz drugostopenjske odločbe, izračunana pravilno in ji tožnik v tožbi ne nasprotuje.
Navedbe tožnika, da je do dodeljenih zemljišča težji dostop, zaradi česar je obdelava s kmetijskimi stroji otežena, ni utemeljena, saj iz spisu priložene mapne kopije katastrskega načrta izhaja, da ima tam označeno dodeljeno zemljišče, parc. št. 5194 k.o. ..., urejen dostop (glede na njegovo obliko) iz obeh strani, dodeljeno zemljišče parc. št. 5118 k.o. ... pa iz južne strani, iz česar izhaja, da je do dodeljenih zemljišč zagotovljen dostop. Neutemeljena je tudi tožbena navedba glede neustreznosti oblike dodeljenih zemljišč, saj je v postopku komasacije pomembno, da komasacijski udeleženec dobi čimbolj zaokrožena zemljišča in približno enake vrednosti (v primerjavi z vloženimi zemljišči), oblika dodeljenih zemljišč pa ni zakonski kriterij za novo razdelitev zemljišč.
denacionalizacija - vrnitev podržavljenega premoženja - vračilo v naravi - namenska raba parcele
Zgolj upoštevanje zemljiškoknjižnega stanja za ugotovitev, ali je zemljišče po pravnem statusu res kmetijsko zemljišče, ne zadostuje. Potrebno je ugotoviti tudi, kako je zemljišče uvrščeno v prostorskih aktih. Za ugotovitev zavezanca (Sklad, občina, lokalna skupnost) pa je pomembna njegova namembnost na dan 11. 3. 1993, ko je začel veljati ZSKZ ter dne 25. 3. 2000, ko je začel veljati ZJS. Pravni status zemljišča v trenutku, kot ga opredeljujeta oba zakona, sta dejstvi, ki opredeljujeta zavezanca v primeru, kot je obravnavan.
V zvezi z navedenim sodišče ni upoštevalo tožbene navedbe o večji vrednosti vloženega zemljišča 566 k.o. ... zaradi jesenovih dreves, in tudi ne tožbene navedbe, da so dodeljena zemljišča, na katerih se nahajata požiralnika, manj vredna od vloženih, in tudi ne tožbene navedbe, da je na delu dodeljenih zemljišč odlagališče odpadkov, saj tožnica vrednotenju vloženih zemljišč ni ugovarjala, vrednost dodeljenih zemljišč pa je bila, kot izhaja iz drugostopenjske odločbe, izračunana pravilno in ji tožnica v tožbi ne nasprotuje.
Sodišče ugotavlja, da je velikost dodeljenih zemljišč 13.816 m2, vloženih pa 17.261 m2, razlika v velikosti tako znaša 19,95%, in presega tolerančni okvir iz prvega odstavka 65. člena ZKZ UPB-1, ki določa, da razlika v skupni površini vloženih in dodeljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 15% površine. Po mnenju sodišča pa je dopustna prekoračitev predpisanih kriterijev površinskega odstopanja, če je vrednost vloženih in dodeljenih zemljišč enaka, ki pa glede na zgornje navedbe je.
Ugovor tožnice, da imajo dodeljena zemljišča težji dostop, ni utemeljen, saj iz spisu priložene mapne kopije katastrskega načrta izhaja, da imajo tam označena dodeljena zemljišča parc. št. 5072, 5193 in 5258 k.o. ... urejen dostop (glede na njihovo obliko) iz obeh strani, parc. št. 5117 k.o. .. pa ima urejen dostop z ene strani. Neutemeljena je tudi tožbena navedba glede neustreznosti oblike dodeljenih zemljišč, saj je v postopku komasacije pomembno, da komasacijski udeleženec dobi čimbolj zaokrožena zemljišča in približno enake vrednosti (v primerjavi z vloženimi zemljišči), oblika dodeljenih zemljišč pa ni zakonski kriterij za novo razdelitev zemljišč.
Ugotoviti je, da je ZKZ glede ureditve prodaje kmetijskih zemljišč v razmerju do OZ in SPZ specialen predpis. Navedeno pomeni, da ima ureditev v ZKZ pred ureditvijo v obeh zakonih prednost. V primeru, da pa ZKZ specialne ureditve, ki bi jo bilo potrebno upoštevati v primeru prodaje kmetijskih zemljišč nima, je potrebno uporabiti splošno ureditev, ki jo določajo ali stvarnopravni ali obligacijski predpisi. Na zakonitost odobritve pravnega posla je dolžan paziti upravni organ, tudi z vidika obligacijskega oziroma stvarnopravnega prava.
Ob upoštevanju teh določb se pokaže kot pravilno, da delna odobritev ni mogoča. Z delno odobritvijo organ spreminja tako ponudbo kot sprejem ponudbe. Ob zahtevi, da je prodajalec vezan na svojo ponudbo ter da mora biti sprejem ponudbe enak ponudbi, je opravičljiva smiselna uporaba določbe 3. točke 2. odstavka 23. člena ZKZ oz. 4. odstavka 23. člena ZKZ. Določba 3. odstavka 66. člena SPZ kot splošna določba v primeru prodaje kmetijskih zemljišč zato ni uporabljiva, saj bi ob uporabi te določbe organ spreminjal ponudbo oziroma njen sprejem, kar presega njegovo pristojnost, tak način prodaje kmetijskega zemljišča pa tudi ni v skladu z namenom določb ZKZ-ja, katerih namen je, da se kmetijska zemljišča zaokrožujejo.
SPZ člen 67, 67/2. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2006) člen 17, 17/2.
grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva (GERK) - pogoji za vpis v evidenco GERK - izbris iz evidence GERK - dvom v pravilnost prijavljenih podatkov - izkaz pravice do uporabe kmetijskih zemljišč - soglasje solastnikov za uporabo zemljišč
Ker tožnica soglasja vseh solastnikov za uporabo navedenih nepremičnin nima, je upravna enota pravilno ugotovila, da pogoji za vpis GERK niso izpolnjeni in navedene GERK-e iz evidence izbrisala. Pri tem se tožnica neutemeljeno sklicuje na to, da ima soglasje večinskega lastnika.
Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004 (2004) člen 17, 18. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2005 (2005) člen 10.
dodelitev sredstev za kmetijsko okoljske ukrepe - petletna obveznost izvajanja posameznih kmetijsko okoljskih oziroma OMD objektov - predčasno prenehanje izvajanja obveznosti - zahteva za plačila na manjši površini
Ni pravno pomembno, da tožnik ni podal izjave o odstopu od izvajanja teh ukrepov, saj za nastop obveznosti vračila že izplačanih sredstev zadošča že ugotovitev o kršitvi izvajanja zavezujočih ukrepov. Tožnik bi namreč moral oziroma bi lahko po prejemu predtiskanih opisnih podatkov ter grafičnih podlag o zemljiščih v uporabi na osnovi prijavljenih površin v predhodnem letu, ki so mu bile posredovane po določbi 10. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2005, spremenil (morebitno napačne ali nepopolne) podatke o zemljiščih v uporabi tako, da bi te spremembe v zbirni vlogi popravil oziroma dopolnil predtiskane podatke o zemljiščih, česar pa glede na podatke spisa ni storil, oziroma se, če je menil, da so podatki o zemljiščih v uporabi napačni oziroma nepopolni, kar bi posledično pripeljalo do napačne odločitve o dodeljenih sredstvih, pritožil zoper odločbo z dne 11. 4. 2006, česar pa tudi ni storil.
OZ člen 1, 610, 610/1, 610/2. ZKZ člen 19, 19/3, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 20/4, 21, 21/1, 22, 22/1, 22/2, 23, 23/1, 23/2, 23/3. ZUP člen 42, 43, 44.
odobritev pravnega posla - stranke v postopku - predkupni upravičenec - zakupnik - zakupnica kmetijska zemljišča - položaj stranskega udeleženca
Krog oseb, ki se imajo pravico udeleževati postopka za odobritev pravnega posla kot stranke in stranski udeleženci, je določen v 2. odstavku 22. člena ZKZ. To so pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu s tem zakonom. Zakon priznava pravico udeleževati se postopka osebi, ki je sklenila pravni posel z lastnikom kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, kot (aktivni) stranki (1. odstavek 22. člena ZKZ), in lastniku kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije ter osebam, ki so dale pisno izjavo o sprejemu ponudbe v skladu z zakonom (1. odstavek 21. člena ZKZ), in ki glede na to vstopajo v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi kot stranski udeleženci. Tožnica med te osebe ne sodi, ker ni ne pogodbena stranka, niti ni sprejela ponudbe za prodajo predmetne parcele in brez podlage zatrjuje, da bi v postopku za odobritev pravnega posla morala biti udeležena.
odobritev pravnega posla - rok za vložitev zahtevka za odobritev pravnega posla - potrdilo o namenski rabi zemljišča
V primeru, ko je veljavnost pravnega posla ugotovljena s sodno odločbo, teče 60-dnevni rok za vložitev zahtevka za odobritev pravnega posla od pravnomočnosti sodne odločbe dalje.
komasacija - nova razdelitev zemljišč - elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju - pripombe na elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju - pritožbena novota
Iz podatkov upravnega spisa ni razvidno, da bi tožnika pred izdajo izpodbijane odločbe kakorkoli oporekala vrednotenju nepremičnin v elaboratu vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju, ki je bil razgrnjen v skladu z zahtevami zakona. V postopku pred izdajo izpodbijane odločbe sta sicer podala pripombe, a le v zvezi s predvideno novo razdelitvijo zemljišč, vrednotenju pa, kot že obrazloženo, nista nasprotovala. Glede na navedeno je tudi po presoji sodišča pravilen zaključek pritožbenega organa, da pripomb glede vrednosti nepremičnin, ki sta jih tožnika prvič podala šele v pritožbi, pri odločanju ni bilo mogoče upoštevati.
ZKZ člen 20, 20/1, 20/3, 20/4, 21, 21/2, 22. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1, 134, 134/1, 135, 135/1.
odobritev pravnega posla - upravna zadeva - začetek upravnega postopka - zaključek postopka s ponudbo - zahteva za odobritev pravnega posla - aktivna legitimacija za umik zahteve za odobritev pravnega posla
Upravni postopek se pri prometu s kmetijskimi zemljišči, kmetijami ali gozdovi po ZKZ-UPB1 začne šele na podlagi vloge sprejemnika ponudbe za odobritev pravnega posla po določbi 22. člena ZKZ-UPB1, ne glede na to, da sicer v postopku odobritve pravnega posla organ preveri tudi predhodna ravnanja prodajalca oziroma opravo predhodnih dejanj organa v zvezi s ponudbo, saj je objava ponudbe na zgoraj predpisan način le materialno dejanje, ki ga mora opraviti organ. V določbah zakona predpisan postopek v zvezi s ponudbo se ne zaključi z izdajo kakšnega upravnega akta, temveč z obvestilom organa o vseh sprejemnikih ponudbe, kar pa pomeni, da organ s tem ne odloči o kakšni pravici, pravni koristi ali obveznosti fizične ali pravne osebe, ki bi bila določena na upravnopravnem področju.
Vlogo za odobritev pravnega posla je vložil sprejemnik ponudbe A.A., kar pomeni, da se je postopek za odobritev pravnega posla začel na njegovo zahtevo. In ker se je navedeni postopek začel na njegovo zahtevo, jo lahko samo on umakne (tako tudi določba 1. odstavka 134. člena ZUP oziroma določba 1. odstavka 135. člena ZUP).
ZKZ člen 27. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2008) člen 37, 37/1, 37/2, 37/3, 37/4.
grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva (GERK) - evidenca GERK - vpis GERK na zemljišču - zakupno razmerje - odobritev zakupne pogodbe - pravica do uporabe zemljišča
Prvostopni organ je veljavnost zakupne pogodbe pravilno presojal po določilih ZKZ, ki je v odnosu z OZ lex specialis, in po katerem se za veljavnost zakupne pogodbe zahteva odobritev zakupne pogodbe po določilih ZKZ.
ZKGZ člen 8, 9, 10. Sklep o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za leto 2002 (2002) člen 3, 3/3, 8.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - odmera zborničnega prispevka - zavezanec za plačilo prispevka - članstvo zavezanca v drugih zbornicah - kmetijska zemljišča - solastninska pravica na nepremičnini
Zbornični prispevek se odmeri vsakemu (so)lastniku kmetijskega zemljišča samostojno od njegovega katastrskega dohodka. Članstva v Odvetniški zbornici pri odmeri prispevka ni mogoče upoštevati.
zaščitena kmetija - pogoji za zaščito kmetije - lastništvo kmetijskih zemljišč
Določbo 2. člena ZDKG je glede pogoja, ki se nanaša na lastništvo, potrebno razlagati tako, da mora biti kmetija v lasti, solasti ali skupni lasti največ dveh oseb, ki jih določa zakon. Pri tem je bistveno le, ali lastniška oziroma solastniška struktura ustreza pogojem glede obsega primerljivih kmetijskih površin.
ZKGZ člen 4, 4/6, 8, 8/1, 9, 9/1, 9/1-1, 23, 23/1, 23/1-1, 23/2. ZDoh-2 člen 73. ZUP člen 9, 144, 144/1, 144/1-2, 171, 214. Sklep o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za leto 2008 (2008) člen 2, 2/2.
zbornični prispevek - zbornični prispevek fizičnih oseb - odmera zborničnega prispevka - članstvo v zbornici - osnova za odmero - preizkus izpodbijane odločbe - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
V obravnavanem primeru je sporna odmera zborničnega prispevka za leto 2008. Po določbi 2. odstavka 23. člena ZKGZ-UPB1 je osnova za zbornični prispevek A katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen za preteklo leto po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka, in za fizične osebe katastrski dohodek, zmanjšan zaradi naravnih nesreč, požara ali drugih izrednih dogodkov, ki jih ni bilo mogoče preprečiti, oziroma katastrski dohodek, zmanjšan za oprostitve v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino. Stopnja za odmero zborničnega prispevka A znaša 4 % od osnove, vendar ne manj kot pavšalni znesek v višini 2.000,00 SIT. V odločbi organa prve stopnje ni mogoče preveriti osnove za odmero, zato odločbe ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka.
Sodišče še dodaja, da iz določb 23. člena ZKZ izrecno ne izhaja, po katerem pravilu je treba reševati primere, ko si konkurirata na prvem mestu prednostnega vrstnega reda (1. točka 1. odstavka 23. člena) dva ali več solastnikov. To pa pomeni, da je prodajalec pri izbiri kupca v tem primeru prost (po analogiji z določbo 4. odstavka 23. člena, ki prodajalcu prepušča izbiro v primeru, ko si je več sprejemnikov ponudbe enakih v tem, da nihče ne uveljavlja predkupne pravice).
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predhodno vprašanje
V okviru svoje pristojnosti po določbah ZKZ je upravni organ pri odločanju o odobritvi pravnega posla oziroma poslovanju s ponudbo za prodajo kmetijskih zemljišč, gozdov ali kmetij, upravičen preveriti lastništvo prodajalca na način, kot se sicer izkazuje lastninska pravica, to je s podatki iz zemljiške knjige. Če stranke v postopku zatrjujejo, da je lastništvo drugačno, gre za civilnopravni spor, ki pa v upravnem postopku odobritve pravnega posla za odločitev v tem postopku ni predhodno vprašanje.
kmetijska zemljišča - odobritev pravnega posla - zahtevek za ponovno uvedbo postopka - zavrženje zahtevka - predlog za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - zavrnitev predloga - primarni in eventualni zahtevek
Tožnik je svoja zahtevka postavil kot primarnega in eventualnega, kar pomeni, da je eventualni zahtevek (v tem primeru predlog za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici) postavljen za primer, če organ primarnemu zahtevku ne bi sledil, kar pa se je tudi zgodilo v obravnavanem primeru, ko je prvostopni organ očitno presodil, da pogoji za ponovno obravnavanje vloge za odobritev pravnega posla niso podani, zaradi česar je sledil podrejeno postavljenemu zahtevku tožnika, da njegov predlog odstopi drugostopnemu drugostopnemu organu v obravnavo kot predlog za odpravo ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici. Sodišče tako ugotavlja, da je odločitev v 1. točki izreka (sklep) sicer v nasprotju z določbo 1. točke 2. odstavka 237. člena ZUP in zato nezakonita, vendar pa ni presodilo, da se z njo posega v tožnikovo pravico ali pravno korist, zaradi česar vanjo s sodbo ni poseglo, saj bi tako formalno in iz navedenih razlogov (po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP) tudi moglo biti odločeno, poleg tega pa je navedeni formalni odločitvi sledila še meritorna odločitev o tožnikovem eventualnem zahtevku in sicer pogoji za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici niso izpolnjeni, ker v konkretnem primeru materialni predpis ni bil očitno prekršen.