kmetijska zemljišča - melioracija - nadomestilo za kritje stroškov za redno vzdrževanje in delovanje - odmera nadomestila - podatki katastra melioracijskih objektov in naprav
Davčni urad mora pri odmeri nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih upoštevati podatke, ki so vpisani v skupno bazo zemljiškega katastra. Kataster melioracijskih objektov in naprav pa vodi ministrstvo pristojno za kmetijstvo in je povezano z bazo podatkov zemljiškega katastra.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - odmera zborničnega prispevka - zavezanec za plačilo prispevka - podatki AJPES
Ker se zbornični prispevek odmerja na podlagi uradnih podatkov, razvidnih iz evidenc na dan 30. 6. v tekočem letu, je bil upravni organ pri odmeri zborničnega prispevka upravičen uporabiti podatke AJPES, iz katerih izhaja, da je tožnik v letu 2007 imel kot glavno dejavnost registrirano gozdarsko dejavnost.
zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - ugotavljanje pogojev za zaščiteno kmetijo - podatki uradnih evidenc - zemljišča v lasti zakoncev - dejanska raba nepremičnin
Podatki glede obsega in vrste rabe zemljišč ter njihove kakovosti se zajemajo iz zemljiškega katastra in zemljiške knjige. Gre za podatke iz javnih evidenc, za katere pa je vedno možno dokazovati, da niso pravilni (171. člen ZUP).
ZKZ člen 80. ZUP člen 9, 9/3, 144, 144/1, 144/1-1, 144/1-2.
agromelioracija - sanacija peskokopa - načelo zaslišanja stranke - skrajšani ugotovitveni postopek
Če listin ni mogoče uvrstiti ne med dejstva in dokaze, ki jih je navedla oziroma predložila stranka, ne med dejstva, ki so organu znana, in tudi ne med uradne podatke, ki jih ima organ, izvedbe teh dokazov ni mogoče obravnavati v skrajšanem ugotovitvenem postopku po 1. odstavku 144. člena ZUP.
melioracijsko območje - melioracijske površine - nadomestilo za kritje stroškov za delovanje in vzdrževanje objektov in naprav na melioracijskih območjih - zavezanec za plačilo
Za melioracijske površine, za katere je treba plačevati oziroma prispevati sredstva za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje sistemov, štejejo vse tiste parcele, ki se nahajajo znotraj določenega melioracijskega območja.
Ker je tožnik uveljavljal prednostno pravico do nakupa kmetijskih zemljišč tudi kot drug kmet, je bilo za odločitev v zadevi treba ugotoviti, ali izpolnjuje pogoje za priznanje statusa kmeta v skladu z določbo 24. člena ZKZ.
Ker je bilo v zadevi sporno vprašanje statusa kmeta tožnika, je upravni organ ravnal pravilno, ko je postopek odobritve pravnega posla prekinil do pravnomočne odločitve tega vprašanja.
PravilnikFFff o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2-9, 16, 16/2.
evidenca GERK - pogoji za vpis v evidenco GERK - izbris iz evidence GERK - izkaz pravice do uporabe kmetijskih zemljišč
Tožnik ni uspel izkazati, da ima pravico do uporabe spornih zemljišč, zato je tožena stranka pravilno uporabila določbo 16. člena Pravilnika, ko je kot nosilca GERK vpisala D.D., ki je pravico do uporabe zemljišče izkazal z zakupno pogodbo.
Kmetijska organizacija, ki ji je zemljišče potrebno za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti, je po zakonu kot predkupni upravičenec šele na petem mestu.
Odločba o priznanju statusa kmeta (še posebej, če je starejšega datuma) sama po sebi še ne pomeni, da je oseba, na katero se odločba nanaša, tudi dejansko kmet v smislu določb ZKZ.
promet s kmetijskim zemljiščem - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec
Ker nobenemu od prejemnikov ponudbe kmetijska dejavnost ne predstavlja edine ali glavne dejavnosti, nihče od njiju pa tudi ne zatrjuje, da obdeluje kmetijsko zemljišče z osebnim delom, ima prodajalec pravico kupca sam izbrati.
Odločba o statusu kmeta je ugotovitvene narave, torej ne konstitutivne, s katero bi se ustanavljal status kmeta z izdajo odločbe. Neobstoj odločbe o statusu kmeta ob sprejemu ponudbe torej ne pomeni, da kupec v tem časovnem trenutku ni izpolnjeval statusa kmeta.
Odločba o vrnjenem premoženju je bila v obravnavanem primeru pravnomočna pred podano ponudbo. Ob sprejemu ponudbe je bil kupec pravno lastnik vrnjenih nepremičnin, ki mejijo na prodajane.
odobritev pravnega posla - uveljavljanje predkupne pravice - sprejem ponudbe
Predkupni upravičenec je pravilno in pravočasno podal izjavo o sprejemu ponudbe, s tem pa je pridobil položaj stranke v postopku odobritve pravnega posla in na ta način izkazal svoj namen za uveljavljanje predkupne pravice.
prodaja kmetijskega zemljišča - odobritev pravnega posla - rok za vložitev zahteve za odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec
Šele pravnomočna odločitev o tem, kdo je predkupni upravičenec, daje stranki možnost, da od prodajalca zahteva sklenitev pogodbe in da kasneje vloži zahtevo za odobritev pravnega posla.
sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov - odškodnina za spremembo namembnosti - revalorizacija vrednosti točke za izračun odškodnine
Ker minister za kmetijstvo ni objavil revalorizirane vrednosti točke za izračun odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov, bi morala to vrednost, da bi zagotovila spoštovanje izrecnih zakonskih določb o letni revalorizaciji začetne vrednosti točke, izračunati in upoštevati pri določitvi pripadajočega zneska odškodnine, tožena stranka sama.
URS člen 15, 15/2, 15/3, 23, 23/1, 33, 67, 71, 71/2, 125. ZKZ člen 2, 2/1, 3, 3/1, 4, 4/1, 5, 5/1, 7, 7/1, 33, 33/1, 107. Uredba o podrobnejših merilih za presojo, ali obdelovalec ravna kot dober gospodar člen 2.
pravica do zasebne lastnine - uživanje lastnine - funkcija lastnine - posebno varstvo kmetijskih zemljišč - status kmetijskih zemljišč - namen kmetijskih zemljišč - neobdelovalna kmetijska zemljišča - pojem obdelovanja - dober gospodar
Tako kot Ustavno sodišče mora tudi Upravno sodišče v vsakem konkretnem primeru presoditi, ali je predpisan način uresničevanja človekove pravice ter na zakonski podlagi izrečen inšpekcijski ukrep že prerasel v omejevanje ustavne pravice.
Obravnavana zadeva odpira ključno vprašanje, ali je zakonodajalec sploh predpisal možnost, da pristojni inšpektor naloži vsakemu lastniku (zakupniku ali uporabniku), da obdeluje kmetijsko zemljišče v tem smislu, da se dejansko ukvarja s kmetijsko dejavnostjo (proizvodnjo) na določenem kmetijskem zemljišču, četudi lastnik (zakupnik ali uporabnik) nima tega interesa ali zmožnosti, ali pa morebiti iz ZKZ izhaja razmejitev med tistimi, ki so obdelovalci kmetijskih zemljišč in se dejansko ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo (proizvodnjo), in tistimi obdelovalci, ki so lastniki (zakupniki ali uporabniki), vendar le tako, da kmetijska zemljišča uporabljajo in varujejo na način, da ne škodujejo potencialnemu namenu izvajanja kmetijske dejavnosti.
Zakonodajalec je določil za tiste, ki kmetijskega zemljišča ne obdelujejo za izvajanje kmetijske dejavnosti, da ga morajo uporabljati v skladu z namenom kmetijskih zemljišč, kar pomeni, da morajo preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti.
Če oseba obdeluje kmetijsko zemljišče, ga mora obdelovati na predpisan način in kot dober gospodar (kmet), če izvaja kmetijsko proizvodnjo, jo mora prilagoditi ekološkim in talnim razmeram, če pa kmetijsko zemljišče zgolj uporablja, ga mora uporabljati glede na primernost zemljišča ter kraja, tako da preprečuje zbitost tal, erozijo, onesnaženje in mora zagotavljati trajno rodovitnost zemljišč.
zaščitena kmetija - izločitev zemljišč iz zaščitene kmetije - gospodarska sposobnost kmetije
Ker so tožniki zgolj pavšalno zatrjevali, da kmetijska zemljišča zaradi bližine skladiščnih prostorov niso primerna za kmetijsko pridelavo, je pravilen zaključek upravnega organa, da bi bila z izločitvijo zemljišč iz zaščitene kmetije gospodarska sposobnost kmetije znatno prizadeta.
V obravnavanem primeru ni izkazano, da bi bila tožeča stranka zakupnica predmetnega zemljišča, torej nima močnejše predkupne pravice kot B.B.. Prvostopni organ je pravilno navedel, da se za zakupnika v smislu 3. točke 1. odstavka 23. člena ZKZ šteje le oseba, ki ima zakupno pogodbo sklenjeno po postopku in na način, predpisan v ZKZ, česar pa v obravnavanem primeru tožnica nima in tega tudi ne zatrjuje.
Tožeča stranka se neutemeljeno sklicuje na določbo 27. člena ZDen, v povezavi s 1., 2. in 4. odstavkom 22. člena ZDen, po katerih naj bi bil varovan njen pravni položaj zakupnice tudi po izdaji pravnomočne odločbe o denacionalizaciji.
odobritev pravnega posla - pisna izjava o sprejemu ponudbe
Glede na določbo 1. odstavka 21. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih ni nobenega dvoma, da mora kupec v primeru, če pisno izjavo o sprejemu ponudbe pošilja po pošti, to izjavo poslati tako upravni enoti, kot tudi prodajalcu in to priporočeno s povratnico.
odškodnina - sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov - revalorizacija vrednosti točke
Ker minister za kmetijstvo ni objavil revalorizirane vrednosti točke, bi morala revalorizirano vrednost točke izračunati in upoštevati pri določitvi pripadajočega zneska nadomestila tožena stranka sama.