zaščitena kmetija - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - izbris iz registra zaščitenih kmetij
Z vmesnim sklepom, na podlagi katerega je bil tožnik določen za prevzemnika nepremičnega premoženja, tožnik ni bil razglašen za dediča zaščitene kmetije. Vmesni sklep tudi nima narave končnega sklepa o dedovanju, torej nanj lastninska pravica še ni prešla, zato pri ostalih sodedičih ni prenehal pravni interes v zvezi z dedovanjem zapustničinega premoženja.
odobritev pravnega posla - prenos dela solastniškega deleža - odložni pogoj - sprememba pravnega predpisa - za odločanje relevantni predpis
Za učinkovanje pravnega posla v zvezi s prometom s kmetijskimi zemljišči je potrebna izpolnitev odložnega pogoja, to je odobritev upravnega organa. Ta pa odloča o odobritvi v skladu z zakonodajo, ki velja v času upravnega odločanja.
Ker ZKZ-C ni predvidel, da se v postopkih odobritve pravnih poslov, začetih do njegove uveljavitve, odloča po do tedaj veljavnih predpisih, je prvostopni organ pravilno oprl svojo odločitev na določbo 17.a člena ZKZ-C.
odobritev pravnega posla - predkupna pravica - status kmeta - pomemben del dohodka
Določbo tretje alinee prvega odstavka 24. člena ZKZ je treba razlagati tako, da mora taka oseba izkazati, da obdelana kmetija ustvarja pomemben del dohodka na način in po višini, kot to določa drugi odstavek tega (24.) člena.
Prvostopenjski organ je ob podatkih o kmetiji in kmetijski proizvodnji, ki so mu bili predloženi s strani stranke z interesom oziroma jih je pridobil po uradni dolžnosti (evidence o kmetijskih proizvodih za domačo porabo in nadaljnjo obdelavo, dokazila o prodaji, o GERK – ih, odločba o neposrednih plačilih za leto 2009, zapisnika o kontrolnem pregledu na kraju samem z dne 20. 9. 2009 in 4. 8. 2010, izpis iz registra primarnih proizvajalcev živil in krme rastlinskega izvora, vpogled v Pravilnik o obratih na področju živil živalskega izvora) mogel sprejeti zaključek, da je z vrednostjo kmetijske proizvodnje na kmetiji stranke z interesom v letu 2009 dosežen dohodek iz drugega odstavka 24. člena ZKZ.
ZKZ člen 17, 19, 19/3, 19/3-2. ZZK-1 člen 40. SPZ člen 43, 43/2.
odobritev pravnega posla - pogodba o priznanju lastninske pravice - posadna listina - priposestvovanje
Priposestvovanje predstavlja izvirno pridobitev lastninske pravice, vendar s predloženo pogodbo o priznanju lastninske pravice in uskladitvi ZK stanja z dejanskim pogodbenika urejata razmerja za prenos lastninske pravice na zemljišču. Že iz same navedene pogodbe izhaja, da pogodbenica, ki je zemljiškoknjižna lastnica, priznava drugemu pogodbeniku (tožniku), ki je dejanski lastnik parcele, lastninsko pravico na nepremičnini. Ker se pravni temelj izvirne pridobitve lastninske pravice v takem primeru dokazuje z listino o priznanju izvirne pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem v korist druge osebe in gre pri tem torej tudi za elemente pravnoposlovnega ravnanja, sodišče meni, da morajo v tej listini biti ugotovljeni in ob tem izkazani pogoji za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem (drugi odstavek 43. člena SPZ), tako da organ v postopku za odobritev pravnega posla lahko oceni, ali pogodba o priznanju lastninske pravice s priposestvovanjem po vsebini ne predstavlja pravnega temelja za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice v smislu 17. člena ZKZ.
odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev - odložni pogoj - sprememba pravnega predpisa - za odločanje relevanten predpis
Pogodba za kmetijsko zemljišče, kmetijo, ali gozd, katero mora odobriti upravna enota, je sklenjena pod odložnim pogojem te odobritve, kar pomeni, da je učinkovanje pogodbe zadržano in učinek pogodbe nastane šele z izpolnitvijo pogoja. Darilna pogodba, ki jo je sklenil tožnik, pa zanjo pred uveljavitvijo ZKZ-C ni izposloval odobritve upravnega organa, torej še ni pričela učinkovati.
ZKZ člen 17, 19, 19/3, 19/3-2. SPZ člen 43. ZZK-1 člen 40.
odobritev pravnega posla - pogodba o priznanju lastninske pravice - posadna listina - priposestvovanje
Navedbe tožnikov, da ne gre za promet, pač pa da sta na zemljišču lastninsko pravico pridobila s priposestvovanjem na podlagi 43. člena SPZ, je organ pravilno zavrnil na podlagi ocene, da pogodbeniki s predloženo pogodbo o priznanju lastninske pravice na podlagi priposestvovanja urejajo razmerja za prenos lastninske pravice na kmetijskem zemljišču, zaradi česar gre (pri prenosu lastninske pravice) za promet s kmetijskim zemljiščem.
Tudi če priposestvovanje predstavlja izvirno pridobitev lastninske pravice, se sodišče z organom strinja, da s predloženo pogodbo pogodbeniki urejajo razmerja za prenos lastninske pravice na zemljišču. Če organ pogodbe po vsebini ne bi mogel ocenjevati, bi se s sklepanjem pogodbe o priznanju lastninske pravice na podlagi priposestvovanja lahko obšlo (izigravalo) določbe ZKZ o predkupnih upravičencih.
odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev - darilna pogodba - obdarjenec - sprememba predpisa - uporaba pravnega predpisa
Pri odločanju o odobritvi pravnega posla se ne uporabijo določbe ZKZ, ki so veljale ob sklenitvi pogodbe, pač pa spremenjene določbe, ki so veljale v času odločanja upravnega organa.
ZUP člen 67, 67/2. ZKZ člen 3h. ZGO-1 člen 54. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 3.
kmetijsko zemljišče - namembnost kmetijskega zemljišča - odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča - nepopolna vloga - začetek postopka
Instituta popolne vloge ni mogoče enačiti z začetkom postopka, saj je ta institut pomemben le v oziru, v katerem roku mora organ izdati odločbo. Postopek je torej uveden, ko je vloga popolna.
Glede na to, da je tožnik solastnik ene od parcel, ki je predmet prodaje, ter ob tem, da sta prodajalca v ponudbi za prodajo kmetijskega zemljišča med pogoji navedla, da je možen samo istočasen nakup vseh ponujenih parcel ter določila za vse parcele, ki so predmet prodaje, enotno ceno (enotna ponudba), je ob upoštevanju 23. člena ZKZ tožnik predkupni upravičenec na najvišjem mestu, to je pred kupcem A.A., ki je kmet mejaš večih nepremičnin, ki so predmet ponudbe.
odobritev pravnega posla - prednostni vrstni red predkupnih upravičencev - kmet mejaš - pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti - kmetijska dejavnost kot glavna dejavnost
Zemljišča, ki je v lasti tožnika, po ZKZ ni mogoče šteti za sosednje na prodaj danemu zemljišču, saj ga reka, preko katere med zemljiščema ni neposrednega prehoda, prostorsko ločuje od na prodaj danega zemljišča.
kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev - darilna pogodba - sprememba predpisa - uporaba pravnega predpisa
Pravilno je stališče prvostopenjskega organa, da je pri odločanju dolžan uporabiti ustrezen materialni predpis, kar je v konkretnem primeru ob odločanju veljavni ZKZ-C.
V primeru prodaje gozda je ZG specialni predpis in ga je organ dolžan uporabiti. V primerih, ko se nepremičnine prodajajo kot celota (in so po kulturi kmetijsko zemljišče in gozd), je pravilno za ugotovitev materialne podlage (ZKZ ali ZG), ki bo odgovorila na vprašanje, kdo je prednostni upravičenec, poiskati navezno okoliščino, ki utemeljuje uporabljeno pravno podlago za določitev vrstnega reda predkupnih upravičencev. Pretežnostni kriterij prodajanih zemljišč je prvostopni organ v obravnavanem primeru pravilno uporabil. Ker gre torej za večinsko prodajo gozda, je uporaba določb ZG v obravnavanem primeru pravilna.
kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla - napačno ugotovljeno dejansko stanje
Razlaga materialnega predpisa, kot jo je podala tožena stranka je pravilna. Ko pa je tožena stranka ugotavljala dejansko stanje, ali je pogodba sklenjena v skladu s ponudbo, pa je napačno ugotovila neujemanje. Tožnik ima prav, da iz ponudbe za prodajo izhaja, da je predmet prodaje delež 157/160, kar ustreza deležu prodajalcev kot solastnikov. Kot opredelitev predmeta prodaje pa je navedeno: „parc. št. 1137 njiva 4, površina 17016, k.o. …, cena 20.000,00 EUR za 1/1.“ Ob tako oblikovani ponudbi, ko je že iz deležev prodajalcev razvidno, da njihov skupni delež dosega le 157/160-tin ter navedbi, da je cena za celotno parcelo 20.000,00 EUR, ni pravilna razlaga tožene stranke, da je bila dogovorjena in ponujena cena 20.000,00 EUR za solastninski delež do 157/160-tin.
Izrek izpodbijane odločbe ne vsebuje podatkov glede zemljišč, ki so bila predmet komasacije, kar je očitno vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve.
Glede na določbe ZGO-1 je za obravnavanje nedovoljenih gradenj vedno pristojen gradbeni inšpektor, ne glede na to, ali te gradnje stojijo na kmetijskih zemljiščih.
ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskega zemljišča
Glede na to, da so bila ob izdaji izpodbijane odločbe vsa zadevna zemljišča opredeljena kot kmetijska zemljišča, so pravno nepomembne tožbene navedbe, da ta zemljišča niso namenjena za kmetovanje, pač pa za izgradnjo golf igrišča, in da je njihova opredelitev za kmetijska zemljišča začasne narave.
zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - preveritev statusa zaščitene kmetije - stranka v postopku
Tožnica v tem upravnem postopku ne more uveljavljati nepravilnosti, za katere meni, da so bile storjene v postopku sprememb evidentiranja katastrskih podatkov. O tožničini tožbi, vloženi v zvezi z evidentiranjem sprememb katastrskih podatkov, je namreč že bilo pravnomočno odločeno.
Sodišče se tudi ne strinja, da je predmetni upravni postopek začela oseba, ki za to ni bila upravičena. Upravni organ je glede opredelitve strank v upravnem postopku upošteval razpoložljive podatke o dedičih iz zapuščinskega postopka. Upravni organ je aktivno legitimacijo (procesno in stvarno) B.B. za sprožitev postopka preveritve zaščitene kmetije presodil v okviru svoje pristojnosti za odločanje v konkretni upravni zadevi, kar je glede na določila ZUP moral in glede na razpoložljive podatke mogel, s tem pa ni posegel v izključno pristojnost zapuščinskega sodišča, kot to zmotno meni tožnica v tožbi.
kmetijsko zemljišče - gozd - odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda - odmera odškodnine - vrednost točke za izračun odškodnine - revalorizacija vrednosti točke - dan obračuna odškodnine
Po izrecni določbi zakona se v primeru, ko se spremeni namembnost zemljišča zaradi gradnje objekta, za katerega je zahtevano gradbeno dovoljenje, odškodnina obračuna po višini, ki velja na dan, ko je bila vložena popolna vloga za izdajo gradbenega dovoljenja. Zato je treba po stanju na ta dan revalorizirati tudi vrednost točke za izračun odškodnine.
Sodišče soglaša s stališčem organa druge stopnje, da pravilna interpretacija prvega odstavka 114. člena ZUP pomeni, da se stroški postopka, ki so nastali stranki z nasprotnim interesom, priznajo kolikor so dejansko pripomogli k rešitvi upravne zadeve. Predlog za dostavo najemne pogodbe nedvomno zgornjega preizkusa ne prestane. Sporočilo organu pomeni opredelitev tožnika do teh pogodb, kar pa ni pripomoglo k rešitvi zadeve, katere nosilni razlog je bil, da je tožnik dokazal višji vrstni red po 23. členu ZKZ.