odobritev pravnega posla - prednostni upravičenci do nakupa - status kmeta
O statusu kmeta predkupne upravičenke je bilo že pravnomočno odločeno v posebnem postopku, zato dejstev v zvezi s tem v postopku odobritve pravnega posla ni več mogoče ugotavljati.
Obema sprejemnikoma ponudbe je mogoče priznati status kmeta. Ker obema kmetovanje ob zaposlitvi predstavlja dodatno dejavnost, oba pa tudi obdelujeta zemljišča sama z osebnim delom, je kot zadnji izključujoč kriterij treba upoštevati izbiro prodajalca.
ZKZ člen 23, 23/1, 23/2, 23/2-1, 23/3, 24, 24/1, 24/1-2.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet mejaš - dohodek iz kmetijske dejavnosti
Pravilen je zaključek organa v izpodbijani odločbi, da stranki z interesom kmetijska dejavnost pomeni edino in glavno dejavnost, saj ji pridelki oziroma sredstva, pridobljena iz te dejavnosti, pomenijo edini vir za preživljanje, zato ima stranka z interesom prednost pred tretjim tožnikom do nakupa predmetnih zemljišč, za razliko od tretjega tožnika, ki mu kmetijska dejavnost nesporno ne predstavlja edine dejavnosti in glede na v prvostopnem postopku ugotovljeno višino njegovih prihodkov iz delovnega razmerja.
Niti v ZKZ niti v katerem drugem zakonu ni posebne določbe, ki bi bila relevantna za obravnavani primer in bi določene nepravilnosti opredeljevala kot razlog za ničnost, sicer pa o tem niti ni spora, saj tožnica v tožbi to sama navaja. Čim pa je tako, po presoji sodišča ničnostni razlog iz 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP ni podan.
komasacija - razlika med vrednostjo vloženih in dodeljenih zemljišč - odškodnina - zamudne obresti
Izračunani denarni znesek odškodnine, ki je enak tržni vrednosti, se valorizira z indeksom življenjskih potrebščin na dan izplačila, zaradi izvršljivosti odločbe pa mora izrek odločbe vsebovati tudi rok in kot posledico zamude pri izplačilu, zamudne obresti. Izrek v ponovnem postopku izdane drugostopenjske odločbe ne vsebuje tudi odločitve o zamudnih obresti, na kar v tožbi opozarja tožnik, toda zato odločba ni nezakonita. Pravni naslov zamudnih obresti je zakon. Tudi če obveznost plačila zamudnih obresti v izreku odločbe ni izrecno navedena, to ne pomeni, da tožnik v primeru zamude plačila nima pravice do zamudnih obresti oziroma da te pravice ne bi mogel uveljavljati. Ob odločitvi, da se odškodnina valorizira, se zato tožnik ne more sklicevati na zamudo zato, ker odškodnina ni bila plačana v roku 8 dni po prejemu odločbe o novi razdelitvi.
ZDKG člen 2, 4. ZUP člen 138, 237, 237/2, 237/2-4.
status zaščitene kmetije - pogoji za določitev statusa - uvedba postopka po uradni dolžnosti - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik ni bil vključen v postopek, ki se je vodil po uradni dolžnosti, niti mu pred izdajo odločbe ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so za odločitev pomembne. Zaradi navedene bistvene kršitve pravil postopka je izpodbijana odločba nezakonita.
zaščitena kmetija - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - izbris iz registra zaščitenih kmetij
Z vmesnim sklepom, na podlagi katerega je bil tožnik določen za prevzemnika nepremičnega premoženja, tožnik ni bil razglašen za dediča zaščitene kmetije. Vmesni sklep tudi nima narave končnega sklepa o dedovanju, torej nanj lastninska pravica še ni prešla, zato pri ostalih sodedičih ni prenehal pravni interes v zvezi z dedovanjem zapustničinega premoženja.
odobritev pravnega posla - prenos dela solastniškega deleža - odložni pogoj - sprememba pravnega predpisa - za odločanje relevantni predpis
Za učinkovanje pravnega posla v zvezi s prometom s kmetijskimi zemljišči je potrebna izpolnitev odložnega pogoja, to je odobritev upravnega organa. Ta pa odloča o odobritvi v skladu z zakonodajo, ki velja v času upravnega odločanja.
Ker ZKZ-C ni predvidel, da se v postopkih odobritve pravnih poslov, začetih do njegove uveljavitve, odloča po do tedaj veljavnih predpisih, je prvostopni organ pravilno oprl svojo odločitev na določbo 17.a člena ZKZ-C.
odobritev pravnega posla - predkupna pravica - status kmeta - pomemben del dohodka
Določbo tretje alinee prvega odstavka 24. člena ZKZ je treba razlagati tako, da mora taka oseba izkazati, da obdelana kmetija ustvarja pomemben del dohodka na način in po višini, kot to določa drugi odstavek tega (24.) člena.
Prvostopenjski organ je ob podatkih o kmetiji in kmetijski proizvodnji, ki so mu bili predloženi s strani stranke z interesom oziroma jih je pridobil po uradni dolžnosti (evidence o kmetijskih proizvodih za domačo porabo in nadaljnjo obdelavo, dokazila o prodaji, o GERK – ih, odločba o neposrednih plačilih za leto 2009, zapisnika o kontrolnem pregledu na kraju samem z dne 20. 9. 2009 in 4. 8. 2010, izpis iz registra primarnih proizvajalcev živil in krme rastlinskega izvora, vpogled v Pravilnik o obratih na področju živil živalskega izvora) mogel sprejeti zaključek, da je z vrednostjo kmetijske proizvodnje na kmetiji stranke z interesom v letu 2009 dosežen dohodek iz drugega odstavka 24. člena ZKZ.
ZKZ člen 17, 19, 19/3, 19/3-2. ZZK-1 člen 40. SPZ člen 43, 43/2.
odobritev pravnega posla - pogodba o priznanju lastninske pravice - posadna listina - priposestvovanje
Priposestvovanje predstavlja izvirno pridobitev lastninske pravice, vendar s predloženo pogodbo o priznanju lastninske pravice in uskladitvi ZK stanja z dejanskim pogodbenika urejata razmerja za prenos lastninske pravice na zemljišču. Že iz same navedene pogodbe izhaja, da pogodbenica, ki je zemljiškoknjižna lastnica, priznava drugemu pogodbeniku (tožniku), ki je dejanski lastnik parcele, lastninsko pravico na nepremičnini. Ker se pravni temelj izvirne pridobitve lastninske pravice v takem primeru dokazuje z listino o priznanju izvirne pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem v korist druge osebe in gre pri tem torej tudi za elemente pravnoposlovnega ravnanja, sodišče meni, da morajo v tej listini biti ugotovljeni in ob tem izkazani pogoji za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem (drugi odstavek 43. člena SPZ), tako da organ v postopku za odobritev pravnega posla lahko oceni, ali pogodba o priznanju lastninske pravice s priposestvovanjem po vsebini ne predstavlja pravnega temelja za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice v smislu 17. člena ZKZ.
odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev - odložni pogoj - sprememba pravnega predpisa - za odločanje relevanten predpis
Pogodba za kmetijsko zemljišče, kmetijo, ali gozd, katero mora odobriti upravna enota, je sklenjena pod odložnim pogojem te odobritve, kar pomeni, da je učinkovanje pogodbe zadržano in učinek pogodbe nastane šele z izpolnitvijo pogoja. Darilna pogodba, ki jo je sklenil tožnik, pa zanjo pred uveljavitvijo ZKZ-C ni izposloval odobritve upravnega organa, torej še ni pričela učinkovati.
ZKZ člen 17, 19, 19/3, 19/3-2. SPZ člen 43. ZZK-1 člen 40.
odobritev pravnega posla - pogodba o priznanju lastninske pravice - posadna listina - priposestvovanje
Navedbe tožnikov, da ne gre za promet, pač pa da sta na zemljišču lastninsko pravico pridobila s priposestvovanjem na podlagi 43. člena SPZ, je organ pravilno zavrnil na podlagi ocene, da pogodbeniki s predloženo pogodbo o priznanju lastninske pravice na podlagi priposestvovanja urejajo razmerja za prenos lastninske pravice na kmetijskem zemljišču, zaradi česar gre (pri prenosu lastninske pravice) za promet s kmetijskim zemljiščem.
Tudi če priposestvovanje predstavlja izvirno pridobitev lastninske pravice, se sodišče z organom strinja, da s predloženo pogodbo pogodbeniki urejajo razmerja za prenos lastninske pravice na zemljišču. Če organ pogodbe po vsebini ne bi mogel ocenjevati, bi se s sklepanjem pogodbe o priznanju lastninske pravice na podlagi priposestvovanja lahko obšlo (izigravalo) določbe ZKZ o predkupnih upravičencih.
odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev - darilna pogodba - obdarjenec - sprememba predpisa - uporaba pravnega predpisa
Pri odločanju o odobritvi pravnega posla se ne uporabijo določbe ZKZ, ki so veljale ob sklenitvi pogodbe, pač pa spremenjene določbe, ki so veljale v času odločanja upravnega organa.
ZUP člen 67, 67/2. ZKZ člen 3h. ZGO-1 člen 54. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 3.
kmetijsko zemljišče - namembnost kmetijskega zemljišča - odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča - nepopolna vloga - začetek postopka
Instituta popolne vloge ni mogoče enačiti z začetkom postopka, saj je ta institut pomemben le v oziru, v katerem roku mora organ izdati odločbo. Postopek je torej uveden, ko je vloga popolna.
Glede na to, da je tožnik solastnik ene od parcel, ki je predmet prodaje, ter ob tem, da sta prodajalca v ponudbi za prodajo kmetijskega zemljišča med pogoji navedla, da je možen samo istočasen nakup vseh ponujenih parcel ter določila za vse parcele, ki so predmet prodaje, enotno ceno (enotna ponudba), je ob upoštevanju 23. člena ZKZ tožnik predkupni upravičenec na najvišjem mestu, to je pred kupcem A.A., ki je kmet mejaš večih nepremičnin, ki so predmet ponudbe.
odobritev pravnega posla - prednostni vrstni red predkupnih upravičencev - kmet mejaš - pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti - kmetijska dejavnost kot glavna dejavnost
Zemljišča, ki je v lasti tožnika, po ZKZ ni mogoče šteti za sosednje na prodaj danemu zemljišču, saj ga reka, preko katere med zemljiščema ni neposrednega prehoda, prostorsko ločuje od na prodaj danega zemljišča.
kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev - darilna pogodba - sprememba predpisa - uporaba pravnega predpisa
Pravilno je stališče prvostopenjskega organa, da je pri odločanju dolžan uporabiti ustrezen materialni predpis, kar je v konkretnem primeru ob odločanju veljavni ZKZ-C.
kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla - napačno ugotovljeno dejansko stanje
Razlaga materialnega predpisa, kot jo je podala tožena stranka je pravilna. Ko pa je tožena stranka ugotavljala dejansko stanje, ali je pogodba sklenjena v skladu s ponudbo, pa je napačno ugotovila neujemanje. Tožnik ima prav, da iz ponudbe za prodajo izhaja, da je predmet prodaje delež 157/160, kar ustreza deležu prodajalcev kot solastnikov. Kot opredelitev predmeta prodaje pa je navedeno: „parc. št. 1137 njiva 4, površina 17016, k.o. …, cena 20.000,00 EUR za 1/1.“ Ob tako oblikovani ponudbi, ko je že iz deležev prodajalcev razvidno, da njihov skupni delež dosega le 157/160-tin ter navedbi, da je cena za celotno parcelo 20.000,00 EUR, ni pravilna razlaga tožene stranke, da je bila dogovorjena in ponujena cena 20.000,00 EUR za solastninski delež do 157/160-tin.