Izrek odločbe je najpomembnejši sestavni del odločbe, kajti le-ta postane izvršljiv, dokončen in pravnomočen, saj se v izreku odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Glede na to, da gre v postopku komasacije za zložitev in ponovno razdelitev zemljišč lastnikov, ki imajo ta zemljišča v območju, ki se ureja s komasacijo, izostanek poimenske opredelitve lastnikov z natančno označenimi zemljišči s podatki iz uradnih evidenc v izreku nedvomno pomeni, da v postopku ni bilo odločeno o predmetu postopka, kar pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka.
Iz obrazložitve odločbe bi moral izhajati seznam z poimensko navedenimi lastniki in površino kmetijskih zemljišč, ki jih vlagajo v komasacijski sklad, poimensko navedeni lastniki, ki se z uvedbo komasacije strinjajo, in izračun površin kmetijskih zemljišč lastnikov, ki se z uvedbo komasacije strinjajo, v primerjavi s površino zemljišč, ki se nahajajo na predvidenem območju komasacije.
Zgolj navedba, da se s tem nadomestijo že vse izdane odločbe, za preizkus izpodbijanega upravnega akta, ki niti v obrazložitvi izrecno ne navaja, kateri upravni akti se z izpodbijano odločbo nadomeščajo in zlasti na kateri pravni podlagi, za presojo zakonitosti te odločbe ne zadostuje. Ta pravna določnost je še zlasti pomembna ob dejstvu, da gre že za več izdanih odločb, v tem upravnem postopku uvrstitve sporne kmetije med zaščitene. Upravni organ niti ne navaja, na kateri zakonski določbi ZUP temelji navedena odločitev. Tako ima po presoji sodišča izpodbijani upravni akt takšne pomanjkljivosti, da zaradi njih ni mogoče preizkusiti njegove zakonitosti, zato ga je sodišče v skladu s prvim odstavkom 37. člena ZUS-1 odpravilo.
komasacija - vlaganje v komasacijski sklad - podatki zemljiške knjige in zemljiškega katastra - neusklajenost podatkov - komasacijski udeleženec
Tožnik je postal komasacijski udeleženec oziroma stranka v predmetnem postopku na podlagi sklepa o dedovanju in vstopil v postopek glede na takratno stanje postopka. V ponovnem postopku se ni strinjal z dodeljenimi parcelami iz komasacijskega sklada in je zahteval ponovno vrednotenje zemljišč. Vendar pa tožnik ne more izpodbijati tistega dela postopka, ki je potekal s komasacijskim upravičencem, torej pred tožnikovim vstopom v predmetni postopek.
komasacija - vstop v postopek komasacije - izpodbijanje predhodno izvedenih faz - upoštevanje podatkov zemljiškega katastra
Za zemljišča je bil uveden postopek komasacije. Tožnica je v predmetni postopek komasacije vstopila po svojem pravnem predniku v določeni fazi postopka, potem, ko je bila prva faza postopka že mimo (uvedba postopka komasacije) in je bila seznanjena z nadaljevanjem predmetnega postopka ter je imela možnost, da poda konkretne pripombe. Takih pripomb pa tožnica ni podala. Zgolj nestrinjanje s postopkom in pavšalno zatrjevanje, da dodeljena parcela ni ustrezna, pa ne more biti upoštevano.
komasacija - komasacijski upravičenec - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pomanjkljiva dokumentacija upravnega spisa
Ker je odstopljena dokumentacija upravnega spisa pomanjkljiva, sodišče ni moglo nesporno zaključiti, ali je prvotna komasacijska odločba, ki se nanaša na prvotnega komasacijskega udeleženca, res pravnomočna. Slednje bi bilo razlog, da za predmetni upravni postopek in za izdajo izpodbijane odločbe sploh ne obstaja pravna podlaga.
Ko se skupaj (v kompletu) prodaja gozdna in kmetijska zemljišča, se prednostni vrstni red predkupnih upravičencev (po ZKZ oziroma po ZG) določi upoštevaje pretežnostno načelo, saj vrstnega reda ni možno ugotavljati istočasno po določbi 23. člena ZKZ in po določbi 47. člena ZG.
promet z gozdnimi zemljišči - odobritev pravnega posla - - menjalna pogodba
Z menjalno pogodbo tožnik ni pridobil lastninske pravice na gozdnem zemljišču, saj zgolj način plačila zemljišča (menjava stvari) ne more imeti vpliva na potek postopka prodaje, ki ga določa ZKZ.
odobritev pravnega posla - zahteva za odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge
V obravnavanem upravnem sporu je sporno vprašanje, ali je bila vloga za odobritev pravnega posla utemeljeno zavrnjena. Prvostopenjski organ je namreč vlogo oziroma pravni posel pridobitve lastninske pravice na kmetijskem zemljišču po priloženi pogodbi o ustanovitvi odkupne pravice in stvarnega bremena z dne 16. 6. 2011 zavrnil z izpodbijano odločbo (ki je bila izdana v času teka 30 dnevnega roka za sprejemanje ponudb), na podlagi 2. alinee tretjega odstavka 19. člena ZKZ, torej iz razloga, ker promet ni potekal po postopku in na način, določen s tem zakonom.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev - izpolnjevanje pogojev ob sprejemu ponudbe
Sprejemnik ponudbe mora pogoje, na podlagi katerih uveljavlja svojo predkupno pravico, izpolnjevati že ob sprejemu ponudbe. Izjavo po določbi četrte alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ pa sta prvi tožnik in druga tožnica podala šele 5. 3. 2007, torej po tem ko sta sprejela ponudbo za nakup predmetnih nepremičnin, to pomeni, da v času sprejema ponudbe pogojev, na podlagi katerih sta uveljavljala svojo predkupno pravico, še nista izpolnjevala.
komasacija - razdelitev zemljišč med komasacijske udeležence - rok za odločitev o pritožbi - molk organa
Pri izdaji drugostopnih odločb res ni bil upoštevan rok iz 256. člena ZUP, vendar pa to samo po sebi še ne pomeni nezakonitosti izdanih odločb. V takšnem primeru lahko stranka postopa v skladu z določili, ki veljajo za molk drugostopenjskega organa.
ZGO-1 člen 62. Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za "Podeželje občine Izola" člen 30, 30/1. Statut Občine Izola člen 101. ZKZ člen 3č. ZUP člen 2.
kmetijsko zemljišče - soglasje za gradnjo - preklic soglasja
Za izdajanje soglasja za gradnjo novih objektov na kmetijskih površinah izven ureditvenega območja naselja občinska uprava ni pristojna.
Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, je originarna pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa v smislu 42. člena SPZ, pravice morebitnih predkupnih upravičencev pa so, ob upoštevanju določbe 17. člena ZKZ, v postopku izvršbe zavarovane z določbami ZIZ, tako da mora predkupni upravičenec takoj po končani dražbi, to pa je na naroku za javno dražbo, uveljavljati predkupno pravico. Izvršilno sodišče preveri, ali mu položaj predkupnega upravičenca daje materialno pravo - v primeru, če gre za kmetijsko zemljišče, je to 23. člen ZKZ. Na podlagi te presoje lahko odloči, kdo je tisti ponudnik, ki bo moral sprožiti postopek odobritve pred upravnim organom (sedmi odstavek 189. člena ZIZ). Navedeno pomeni, da je v ZIZ, če je predmet izvršbe kmetijsko zemljišče, določen drugačen postopek glede zaščite in uveljavljanja predkupne pravice. Navedeno nadalje pomeni tudi, da je bila odločitev prvostopenjskega organa, ki je v spornem postopku odobritve pravnega posla presojal le obstoj ovir iz 1. in 4. alinee tretjega odstavka 19. člena ZKZ, pravilna.
odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - rok za sprejem ponudbe - povratnica
Če ni sporno, da sta tako upravni organ kot prodajalka sprejem ponudbe prejela pred potekom zakonskega roka iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ, ni mogoče šteti, da so bile kršene določbe ZKZ, če sprejem ponudbe ni bil poslan s povratnico.
Oblika, ki jo za sprejem ponudbe o prodaji kmetijskega zemljišča določa zakon, je predpisana zlasti zaradi varstva sprejemnika ponudbe in ne kot pogoj za veljavnost izjave o sprejemu ponudbe.
promet z gozdnimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - prednostni vrstni red - uvrstitev na isto mesto - izbira prodajalca
Sprejemniku ponudbe ni treba, da že ob sprejemu ponudbe navede vrstni red predkupne pravice.
V primeru prodaje gozda je ZG specialni predpis in ga je organ ob prodaji zemljišča, ki je po dejanski rabi gozd, dolžan uporabiti. Ker pa ZG ne določa ravnanja, ko imata kupca enak vrstni red, je za ugotovitev najprimernejšega sprejemnika ponudbe, sprejemljiva analogna uporaba četrtega odstavka 23. člena ZKZ, po katerem je prodajalcu prepuščeno, da ob situaciji, ko noben od sprejemnikov ponudbe ne more izkazati višjega vrstnega reda (predkupne pravice) v primerjavi z drugimi sprejemniki, kateremu sprejemniku ponudbe bo prodal ponujeno zemljišče.
ZKZ člen 63, 63/4, 64, 65. Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč člen 13, 21.
komasacija - komasacijski sklad - razdelitev zemljišč med komasacijske udeležence - nova razdelitev zemljišč - elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju - pripombe na elaborat
Če vsem predlogom ni bilo ugodeno, to ne pomeni, da načelo zaslišanja stranke ni bilo spoštovano, saj je uresničitvi tega načela zadoščeno s tem, da je stranki dana možnost, da uveljavi in zavaruje svoje pravice in pravne koristi.
Ker ima obrazložitev drugostopenjskega organa podlago v dejanskem stanu, ugotovljenem v postopku pred prvostopenjskim organom, in v relevantnem materialnem pravu, ustrezno dopolnjuje obrazložitev prvostopenjske odločbe.
kmetijsko zemljišče - odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča - evidenca dejanske rabe kmetijskih zemljišč - namen evidence
Pri odločanju o obveznosti plačila odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča je uporaba podatkov iz evidence dejanske rabe zemljišč pravilna.
priznanje statusa kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - kmetijska dejavnost - pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti
Ker je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da tožnik ni izpolnjeval pogojev za priznanje statusa kmeta po prvi alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ, je v nadaljevanju pravilno presojal tudi, ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje statusa kmeta po četrti alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ.
komasacija - razdelitev zemljišč med komasacijske udeležence - predlog za izrek ničnosti odločbe - ničnostni razlogi
Tožnica ne more uveljavljati, naj se odločba z dne 2. 4. 1984 izreče za nično, saj za to ne izkazuje pravnega interesa, kajti odpravljena in s tem materialnopravno neučinkujoča odločba v pravice tožnice več ne more posegati ter si z izrekom te odločbe za nično tožnica pravnega položaja ne bi mogla izboljšati.
Določbo 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP je treba razlagati, da je ničnostni razlog podan v primeru odločbe, ki bi lahko bila izdana le na zahtevo stranke, pa stranka te zahteve ni dala in tudi kasneje ni izrecno ali molče privolila v izdajo odločbe. Ker je v obravnavani zadevi prvostopni organ odločbo z dne 13. 12. 2005, ki je odločba o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada, v skladu z zakonom izdal po uradni dolžnosti, uveljavljani ničnostni razlog ni podan. Pri odločitvi o priznanju tožnici denarne odškodnine za razliko med vrednostjo vloženih in dodeljenih zemljišč gre za obvezen del odločitve v odločbi o novi razdelitvi zemljišč, torej se o vprašanju odškodovanja ne odloča na podlagi zahteve komasacijskih udeležencev.
Nadzor nad prometom s kmetijskimi zemljišči je zagotovljen z administrativnimi ukrepi države. Tako mora pravni posel v zvezi s prometom s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami odobriti upravna enota. Tak pravni posel je torej sklenjen pod odložnim pogojem odobritve. Navedeno pomeni, da takšna pogodba ne učinkuje že s sklenitvijo ampak le, če se odložni pogoj izpolni. Za odločitev o odobritvi pravnega posla tako ni relevanten trenutek sklenitve pogodbe, ampak pogoji za odobritev v času odločanja. ZKZ-C ni predvidel, da se v postopkih odobritve pravnih poslov, začetih od njegove uveljavitve, odloča po do uveljavitve ZKZ-C veljavnih predpisih, zato je pravilna odločitev upravnega organa, ki je pri odločitvi uporabil v času odločanja veljaven ZKZ-C. V skladu z določbami tega predpisa pa v času izdaje izpodbijane odločbe za odobritev tega pravnega posla zakonski pogoji niso bili izpolnjeni.