inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč
Sporno je ravnanje tožnika, ko je na kmetijsko zemljišče v nasprotju z namensko rabo kmetijskega zemljišča, odložil zabojnike, palete, ostale različne predmete ter nasut gramoz. Zato je inšpektor pravilno odredil ukrep, da mora iz parcele, ki je kmetijsko zemljišče, navedene predmete odpeljati, kmetijsko površino pa začeti uporabljati izključno v kmetijske namene. Brez ustreznih dovoljenj oziroma brez spremembe namembnosti zemljišča je namreč vsako odlaganje oziroma skladiščenje zabojnikov, palet in ostalih predmetov na kmetijskem zemljišču nedopustno, saj se s tem kmetijsko zemljišče onesnažuje, zavira rast rastlin in z nasutim gramozom tudi degradira.
V zvezi z razlago pojma kmeta mejaša je v upravno sodni praksi sprejeto stališče, da je to tudi kmet, ki je lastnik zemljišča, ki je ločeno od zemljišča, ki je predmet prodaje, zgolj s cesto oz. potjo.
ZKZ člen 19, 19/3, 19/3-2. ZZK-1 člen 40, 40/3, 40/3-1. SPZ člen 28, 43.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - notarski zapis - priposestovanje
Sodišče se ne more strinjati s tožnikom, da bi organ v postopku za odobritev predložene listine o priznanju lastninske pravice na podlagi priposestvovanja z dne 3. 8. 2012 moral tožnikovo vlogo zavreči, ker naj bi ne šlo za promet v smislu 17. člena ZKZ (pač pa za izvirno pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem) in tako ne za upravno zadevo.
Pravilen je zaključek prvostopenjskega organa, na katerem temelji izpodbijana odločba, da za odobritev pravnega posla ni izpolnjen pogoj iz druge alinee tretjega odstavka 19. člena ZKZ. Da bi šlo v obravnavanem primeru za promet s kmetijskimi zemljišči, za katerega odobritev pravnega posla ni potrebna, pa tožnik tudi ni zatrjeval.
odobritev pravnega posla - prodaja v postopku javne dražbe - zaščitena kmetija - izločitev zemljišč iz zaščitene kmetije
Upravni organ je utemeljeno ugotovil, da se sme z zadevnim pravnim poslom zaščitena kmetija deliti, saj se s tem zaokrožuje in povečuje druga kmetija. Uspela dražiteljica je namreč nosilka kmetijskega gospodarstva in obdeluje oziroma ima v uporabi več kot 1 ha kmetijskih zemljišč, ki ležijo v neposredni bližini parcel, ki so predmet odobritve pravnega posla.
odobritev pravnega posla - notarski zapis listine - darilna pogodba
Pri obravnavanem notarskem zapisu ne gre za darilno pogodbo, zato bi moral prvostopenjski organ postopati po 19. členu ZKZ in najprej presoditi, ali gre za tak pravni posel, za katerega odobritev ni potrebna in če za tak pravni posel ne gre, potem pa v skladu s tretjim odstavkom istega člena ugotoviti, ali morebiti obstoji razlog, naveden v tem odstavku, zaradi katerega predmetnega pravnega posla ni mogoče odobriti in posledično, sledeč rezultatu ugotovitvenega postopka, odločiti o predmetni vlogi.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč
Ker iz podatkov upravnega spisa izhaja, da so bili sporni deli parcel v času izreka inšpekcijskega ukrepa opredeljeni kot kmetijsko zemljišče, je glede na ugotovljeno rabo izrečen inšpekcijski ukrep prepovedi zemljišča za druge (nekmetijske) namene pravilen in zakonit.
zaščitena kmetija - določitev statusa zaščitene kmetije - pogoji za določitev statusa - uradna evidenca - zemljiška knjiga - zemljiški kataster - primerljive kmetijske površine
Prvostopenjski organ je v skladu z drugim odstavkom 4. člena ZDKG pravilno po podatkih zemljiške knjige upošteval predmetne nepremičnine kot lastnino pokojnega očeta tožnika ter podatke o boniteti in obsegu teh zemljišč iz zemljiškega katastra ter je nato pravilno, ob upoštevanju določbe drugega odstavka 2. člena ZDKG ugotovil, da obravnavana zemljišča predstavljajo 2,30 ha primerljive kmetijske površine in pravilno zaključil, da s tem ni izpolnjen pogoj 5 ha primerljive kmetijske površine za določitev predmetnih nepremičnin za zaščiteno kmetijo.
prodaja kmetijskih zemljišč - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet - edina ali glavna kmetijska dejavnost
Glede opravljanja kmetijske dejavnosti ZKZ določa dve možnosti. Tako se lahko kmetijska dejavnost opravlja kot edina dejavnost posameznika ali kot glavna dejavnost. V obeh primerih pa je za navedeno opredelitev relevantna višina sredstev, pridobljenih iz te dejavnosti. Kolikor ta sredstva pomenijo posamezni osebi poglavitni vir za preživljanje, se šteje, da kmetijska dejavnost predstavlja glavno dejavnost.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - več enakovrednih sprejemnikov ponudbe - metoda javne dražbe
Zaradi okoliščine, da tožnik kot kupec gozda ni bil določen s strani prodajalke po metodi javne dražbe, glede prometa s predmetnim gozdom ni mogoče zaključevati, da je potekal po postopku in na način, določen z ZKZ, kar pa je razlog za neodobritev pravnega posla (druga alinea tretjega odstavka 19. člena ZKZ). Postopanje, kot se ga je poslužil tožnik, ko je kot eden od predkupnih upravičencev izposloval od prodajalke sklenitev pogodbe v nasprotju z zakonom, predstavlja obid zakona. V posledici takega postopanja je tožnik uspel izposlovati sklenitev pogodbe, katere (ne)odobritev je v tej zadevi sporna, po ponudbeni ceni, namesto da bi bila pogodba sklenjena po na javni dražbi doseženi najvišji ceni.
Izvršilno sodišče je v skladu s sedmim odstavkom 189. člena ZIZ in 25. členom ZKZ najugodnejšega ponudnika pravilno napotilo, da pridobi odločbo o odobritvi pravnega posla. Ta je tako tudi storil, sodišče pa se strinja z izpodbijano odločitvijo, da v predmetni zadevi nobena od okoliščin iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, zaradi katere bi bilo treba odobritev pravnega posla za pridobitev kmetijskega zemljišča zavrniti, ni podana.
V ZKZ/79 ni pravne podlage za ugoditev zahtevku za izvedbo dostopa oziroma povrnitev stroškov za njegovo izvedbo do dodeljene parcele, ne glede na to, ali je pred uvedbo komasacijskega postopka dostop do nje obstajal.
Za zemljišča v smislu 2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ je mogoče šteti zemljišča, ki so prostorsko povezana ter sorodna po namenski rabi. Tako zemljišča, tudi če so ločena s potjo, štejejo za sosednja.
Pravilno je zaključevanje prvostopenjskega organa o tem, da sta tožnica in D.D. kot predkupna upravičenca uvrščena na isto mesto v smislu vrstnega reda iz prvega odstavka 23. člena ZKZ ter njegovo nadaljnje postopanje po drugem odstavku navedene zakonske določbe, v okviru katerega je presodil, da so o pravici do nakupa mogli odločiti sami prodajalci.
ZKZ člen 23, 23/1, 23/1-1, 23/2, 23/2-1, 23/2, 23/3, 24.
odobritev pravnega posla - prednostna pravica do nakupa zemljišč - vrstni red predkupnih upravičencev - kmetijska dejavnost kot glavna dejavnost - poglavitni vir preživljanja
Zakon ne razlikuje med kmetom, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino dejavnost, in med kmetom, ki mu kmetijska dejavnost pomeni glavno dejavnost (poleg opravljanja kakšne druge dejavnosti oziroma pridobivanja dohodka iz katerega drugega naslova oziroma vira, ne glede na to, ali gre za vir preživljanja, ki temelji na pridobljenih socialnih pravicah), temveč ju izenačuje (1. točka drugega odstavka 23. člena ZKZ). Namen zakonske določbe je torej zagotovitev predkupne pravice tistim, ki zemljišče sami potrebujejo za opravljanje kmetijske dejavnosti in s tem za pridobivanje dohodka iz te dejavnosti, kar pa nedvomno ne izključuje kmeta, ki je upokojen, kot tudi ne osebe, ki je (sicer) v delovnem razmerju in ima tudi status kmeta.
Dejstvo, ali je oseba s statusom kmeta, ki konkurira za nakup določenega kmetijskega zemljišča, upokojena (ali v delovnem razmerju) in ima pravice iz socialne varnosti vezane na drug status in ne na status kmeta, nedvomno ni dejstvo, ki bi glede na določbo 23. člena ZKZ že vnaprej izključilo tako osebo pri uveljavljanju predkupne pravice, brez nadaljnjega ugotavljanja, ali ji kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost. Odločitev drugostopnega organa je zato iz teh razlogov nezakonita.
Tožeča stranka je kmetijska organizacija, ta pa je peti predkupni upravičenec po vrsti, to je tako za kmetom, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj, kot drugim kmetom. Glede na to ima kmet kot predkupni upravičenec prednost pred tožečo stranko, ki je kmetijska organizacija.
V zadevi ni sporno, da se sprejemniki ponudbe po prvem odstavku 23. člena ZKZ uvrščajo na isto mesto in da tudi ob upoštevanju kriterijev iz 1. in 2. točke drugega odstavka 23. člena ZKZ med njimi ni mogoče določiti predkupnega upravičenca, ker navedena pogoja izpolnjujejo vsi enako.
Sodišče zavrača tožbeni ugovor, da bi moral upravni organ v postopku odobritve posla upoštevati, da je tožnik s prodajalcem že sklenil pogodbo o ari. Upravni organ je bil namreč v spornem postopku dolžan upoštevati določbe ZKZ in na njegovo presojo pogodba o ari, sklenjena po določbah Obligacijskega zakonika, ne more vplivati.
zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - kmetijska gospodarska celota - izločitev parcele - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Že namenska raba v lokacijski informaciji, da se parcela nahaja v območju površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti – območje za gradnjo eno ali dvostanovanjskih hiš – prostostoječa zazidava, kakor tudi njena lega, bi lahko odprla vprašanje o tem, ali je to parcelo mogoče obravnavati kot del gospodarske celote oziroma koliko je ta parcela sploh pomembna za gospodarsko celoto kmetije in ali bi njena izločitev iz zaščitene kmetije znatno prizadela njeno gospodarsko sposobnost. To pa so tista dejstva, ki so glede na določbe 3. in 22. člena ZDKG relevantna za oceno, ali še obstojajo pogoji za določitev zaščitene kmetije oziroma preveritev izpolnjevanja teh pogojev oziroma ali je parcela sedaj takšna, da bi te določbe omogočale njeno izločitev iz sestava zaščitene kmetije, zlasti (še) ob upoštevanju tretjega odstavka 15. člena ZDKG, ki primeroma opredeljuje nepomembna zemljišča za zaščiteno kmetijo. Teh dejstev, ki so odločilna glede na materialnopravno podlago, prvostopenjski organ ni ugotavljal, kar pomeni, da dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, v posledici pa v obrazložitvi tudi ni navedel vseh razlogov za svojo odločitev.
status zaščitene kmetije - pogoji za določitev statusa - tožbena novota
Pogoji, da se kmetija šteje za zaščiteno, so določeni v 2. členu ZDKG. Drugih pogojev za zaščiteno kmetijo ZDKG ne določa.
Navedbo, da sta nepremičnini v dolgoročnem planu javnega dobra ter da sta namenjeni za pokopališče, so tožniki prvič podali šele v pripravljalni vlogi, zato predstavlja nedopustno novoto, ki je sodišče ne more upoštevati, saj so imeli možnost to dejstvo navesti v postopku pred upravnim organom, pa tega niso storili, niti niso pojasnili, zakaj tega dejstva niso navedli že v postopku izdaje upravnega akta.
ZDKG v nobeni določbi izrecno ne zahteva, da bi prevzemnik kmetije moral le-to obdelovati sam s fizičnim delom, ampak je poudarek na gospodarjenju s kmetijo. Vprašanje dejanskega obdelovanja predmetne kmetije s fizičnim delom njenega prevzemnika ni pomembno za odločitev v postopku za določitev zaščitene kmetije.
Tožeča stranka je pravilno v 60-dnevnem roku v skladu s takrat veljavno sodno prakso vložila tožbo na sklenitev pravnega posla. Glede na to, da je postopek začel teči v skladu s takratno upravnosodno prakso, ga je treba tako tudi nadaljevati. To je potrebno zato, da je onemogočeno vzporedno odločanje v upravnem in pravdnem postopku in zagotovljena pravna varnost. Po zaključku pravdnega postopka pa bo tožeča stranka, če bo v tem postopku uspešna, lahko vložila predlog za odobritev pravnega posla.