odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - izjava o sprejemu ponudbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Obstoj dveh izjav o sprejemu ponudbe pomeni, da je upravni organ svojo odločitev o zavrnitvi vloge za odobritev pravnega posla oprl samo na eno izmed listin (izjav o sprejemu), ki so se nahajale v upravnem spisu. Ker dejstva, zakaj ni upošteval tudi druge izjave, ki jo je v pravdnem postopku kor relevantno upoštevalo sodišče, ni utemeljil, sodišče pa meni, da je prezrl podatek, da je bila istega dne, to je 20. 3. 2008, vložena tudi izjava B.B., s katero je ta sprejel ponudbo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradnja na kmetijskih zemljiščih - stvarna pristojnost
Glede na določbe ZGO-1 je za obravnavanje nedovoljenih gradenj vedno pristojen gradbeni inšpektor, ne glede na to, ali te gradnje stojijo na kmetijskih zemljiščih.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogodba o priznanju lastninske pravice - posadna listina - priposestvovanje - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Vsako listino, ki je podlaga za prenos lastninske pravice na kmetijskem zemljišču, je treba predložiti v odobritev oziroma v postopek izdaje potrdila, da odobritev ni potrebna, pristojnemu organu, to je upravni enoti, na območju katere nepremičnina leži. Ali predložena listina izkazuje pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom v smislu prvega odstavka 17. člena ZKZ, ali pa gre za drug način pridobitve lastninske pravice in zato odobritev ni potrebna, pa je predmet presoje v upravnem postopku odobritve (pravnega posla) po določbah ZKZ. Tudi posadno listino, ki lahko izkazuje nastanek lastninske pravice s priposestvovanjem, če so za to izpolnjeni v 43. členu SPZ določeni pogoji, je treba predložiti v odobritev po določbah ZKZ, ne glede na to, ali je zapisana v obliki pogodbe ali kot zemljiškoknjižno dovolilo. Le če so v tej listini ugotovljeni in izkazani pogoji za priposestvovanje (drugi odstavek 43. člena SPZ), lahko organ v postopku odobritve pravnega posla oceni, ali taka listina po vsebin predstavlja pravni temelj za pravno-poslovno pridobitev lastninske pravice v smislu 17. člena ZKZ.
Tožnika na poziv organa z dne 21. 8. 2014, ki ju je obvestil o obsegu primerljivih kmetijskih površin, nesporno nista odgovorila, vendar pa neaktivnost strank, ki sta bila pozvana le glede izjave o podatkih obsega primerljivih kmetijskih površin, ne opravičuje organa, da ne opravi presoje po vseh treh kriterijih, ki jih ZDKG določa in navede razloge za svojo odločitev.
Izostala je presoja, ali nepremičnine, za katere je ugotovljeno, da so zaščitena kmetija, predstavljajo eno celoto, kljub zatrjevanju oddaljenosti in zatrjevanju ločenega gospodarjenja, ki izhaja že iz časa pravnih prednikov obeh tožnikov. Določba 3. člena ZDKG ob izpolnjenih pogojih za več gospodarskih enot namreč pomeni tudi izločevalni kriterij.
ZKZ člen 17, 19, 19/3, 19/3-2. SPZ člen 43. ZZK-1 člen 40, 40/3.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - posadna listina - priposestvovanje - izkazanost zakonskih pogojev priposestvovanja
Stvar upravnega organa je, da v upravnem postopku odobritve presodi, ali listina o priznanju izvirne pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem temelji na v zakonu določenih dejanskih okoliščinah, katerih pravna posledica je izvirna pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem oziroma ali listina po vsebini ne predstavlja pravnega temelja za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice v smislu 17. člena ZKZ.
odobritev pravnega posla - javna dražba - nepravilnosti v postopku javne dražbe - sklep o domiku
Na podlagi ugotovitev je prvostopenjski organ zaključil, da ni podan noben razlog iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ ter je zato pravni posel odobril.
S tem ko je prvostopenjski organ dne 6. 6. 2012 vložene pritožbe tožnice zoper odločbo ni zavrgel iz formalnih razlogov ter je nato 21. 6. 2012 opravil ustno obravnavo, na katero je vabil tudi tožnico in ji dal možnost izjave o odločilnih dejstvih (v smislu drugega odstavka 243. člena ZUP) ter je nato o pritožbi tožnice drugostopenjski organ meritorno odločil, je bila kršitev pravil postopka iz 2. točke drugega odstavka 237. člena ZUP sanirana ter tožnica ne more več z uspehom zatrjevati, da je s to kršitvijo poseženo v njen pravni položaj.
Nepravilnosti, ki se nanašajo na postopek javne dražbe, se lahko uveljavljajo le v izvršilnem postopku.
ZKZ člen 19, 19/2, 19/2-4, 19/2-5, 22. SPZ člen 249, 251. OZ člen 564.
odobritev pravnega posla - pogodba o preužitku - napačna uporaba materialnega prava
Ker je pogodba o preužitku v pogodbenem interesu tako podobna pogodbi o dosmrtnem preživljanju (razen glede trenutka prehoda lastninske pravice na preživljalca, kar pa ni bistveno glede ugotovitve, da ima tudi ta pogodba izrazit socialni poudarek), jo je treba zaradi opisane narave in podobnosti s pogodbo o dosmrtnem preživljanju in pogodbama iz 5. alinee drugega odstavka 19. člena ZKZ obravnavati enako. Iz razloga enake ureditve podobnih pravnih položajev bi jo morala toženka obravnavati kot pogodbo iz 4. oziroma 5. alinee drugega odstavka 19. člena ZKZ, za katere odobritev ni potrebna. V obravnavani zadevi je bilo napačno uporabljeno materialno pravo, zato je odločba toženke nezakonita.
A.A. je bil sprejemnik ponudbe za objavljeno ceno. Imel je najvišji vrstni red v smislu 23. člena ZKZ, torej je upravičen do odobritve sklenjene kupoprodajne pogodbe. Dolžan je, ker je sprejel ponudbo, plačati dogovorjeno kupnino. Neplačilo kupnine ne spremeni dejstva ugotovljenega vrstnega reda sprejemnikov ponudbe, ta pa tožnika uvršča na nižje mesto kot kupca A.A.
Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu člen 7, 8, 23.
ukrepi kmetijske politike - plačilne pravice - pogoji za izplačilo plačilnih pravic - upravičene površine
Zaradi manjše količine upravičenih površin tožnik ne izpolnjuje pogojev za izplačilo plačilnih pravic ne iz naslova površin in ne iz naslova ekstenzivne reje ženskih govedi.
odobritev pravnega posla - pogodba o priznanju lastninske pravice - posadna listina - priposestvovanje
Prvostopenjski organ ima zato prav, da bi postopek moral potekati po določbah ZKZ, saj se s pravnim poslom prenaša lastninska pravica v deležu, tudi na delu zemljišča, za katerega podlaga - priposestvovanje niti na trditveni ravni ne obstoji. Sklicevanje na tretji odstavek 43. člena SPZ je zavajajoče, saj tožnik upravnemu organu ni predložil v odobritev pogodbe, s katero bi uveljavljal priposestvovanje na delu nepremičnine.
V obravnavani zadevi ne gre za vprašanje izkazanosti priposestvovanja na delu zemljišča, pač pa zavrnitev temelji na izkazanem prometu na zemljišču, na katerem se priposestvovanja niti ne zatrjuje. Tožnik z obravnavano tožbo torej ni izkazal, da bi prvostopni organ napačno uporabil določbo 17. člena ZKZ.
odobritev pravnega posla - vloga za odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Dejstvo, da se vloga tožnice ni imenovala „vloga za odobritev pravnega posla“ ter da ni bila predložena na formularju upravne enote, ne pomeni, da ni imela sestavin iz 66. člena ZUP. Bistvo presoje je v postavljeni zahtevi tožnice, pri čemer zahtevka oziroma predloga vložniku ni treba obrazlagati niti posebej formulirati; zadostuje, da vložnik jasno in razumljivo pove, kaj zahteva oziroma predlaga, in da v vlogi navede dejstva in okoliščine, na katerih temelji njegov zahtevek oziroma predlog, ter ponudi oziroma predloži dokaze za ta dejstva in okoliščine. Sklicevanje na pravne predpise ni nujno, ker je pravna presoja postavljenega zahtevka oziroma predloga stvar organa.
Šele po ugotovitvi, da vloga z dne 15. 11. 2010 (z navedbo razlogov) ni pomenila vloge za odobritev pravnega posla iz 22. člena ZKZ, bo lahko organ odobril pravni posel drugega sprejemnika ponudbe.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet - sprejem ponudbe
V zadevi ni sporno, da je le kupec pri upravnem organu podal vlogo za odobritev pravnega posla in predložil kupoprodajno pogodbo. Pravilno je torej stališče drugostopnega organa, da je imel prvostopni organ že v določbi 22. člena ZKZ podlago, da je odobril pravni posel s sprejemnikom ponudbe, ki je edini vložil vlogo za odobritev pravnega posla. Procesna predpostavka za zakonsko fikcijo, da je pogodba sklenjena s sprejemom ponudbe, je bila torej izpolnjena, in je prvostopenjski organ lahko nadaljeval postopek odobritve pravnega posla.
Pri odločanju o odobritvi pravnega posla je treba izhajati iz določb ZKZ, ki v tretjem poglavju določa omejitve pri prometu s kmetijskimi zemljišči. Namen, ki ga pri tem zasleduje zakonodajalec, je v varovanju kmetijskih zemljišč in kmetijske razvojne politike. V okviru tega namena so tudi uzakonjeni predkupni upravičenci pri prodaji kmetijskih zemljišč. Glede na okoliščine, ki jih je pri tem upošteval zakonodajalec (solastništvo, mejaštvo, zakup), je mogoče sklepati, da je namen, ki ga je pri določanju vrstnega reda predkupnih upravičencev zasledoval normodajalec, v zaokrožanju kmetijskih gospodarstev ter v zagotavljanju lažje in bolj ekonomične obdelave. Z ozirom na navedeno je zato mogoče med prednostne upravičence iz 2. točke 23. člena ZKZ uvrstiti tudi tiste kmete, katerih zemljišča so od zemljišč, ki so predmet prodaje, prostorsko ločena s potjo oz. cesto, ki poteka med kmetijskima zemljiščema in omogoča prehod in obdelovanje kmetijskih zemljišč.
Kaj obsega zaščitena kmetija, je odvisno od stanja v vsakem konkretnem primeru. Tožnik je ves čas postopka dokazoval, da sporna nepremičnina zaradi spremenjenih okoliščin ne sestavlja več gospodarske celote z njegovo zaščiteno kmetijo ter da zaradi težke dostopnosti s stroji ne rabi več za redno kmetijsko proizvodnjo. Poudaril je, da je navedeno zemljišče oddaljeno od njegovih zemljišč ter da ga obdajajo zemljišča drugih lastnikov, zaradi česar je dostop do njega s stroji nemogoč ter da je njegova obdelava nerentabilna. Odločitev toženke, da navedeno zemljišče sestavlja gospodarsko celoto in rabi za redno kmetijsko dejavnost samo zato, ker je v tožnikovi lasti in gre za vinograd, na katerem ima tožnik vpisan GERK, ne da bi ugotavljala objektivno zmožnost za kmetijsko dejavnost na njej, je zato preuranjena.
Prvostopenjski organ je prednostni vrstni red kupcev po 23. členu ZKZ pravilno upošteval. V postopku, v zvezi s kupoprodajno pogodbo, sklenjeno z B.B. kot kupcem, tudi ni ugotovil drugih okoliščin, ki jih ZKZ v tretjem odstavku 19. člena ZKZ določa kot razloge, zaradi katerih se pravnega posla za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije ne odobri.
Dodelitvi parcele 4066 tožniki ugovarjajo, ker ta ne ustreza podatkom iz odločbe, saj je za 1 ha manjša. Sodišče soglaša z drugostopnim organom, da gre za pavšalno navedbo, saj so tožniki parcelo sami izmerili, torej ne gre za ustrezno oceno površine. V postopku je bila parcela določena s koordinatami ZK točk, ki izkazujejo enako površino, kot je navedena v odločbi. Ugovor, da je na parceli prišlo do širjenja poti preko določenih mej, pa je tožbena novota, pri čemer je tudi ugotoviti, da ni konkretiziran.
Bistvo komasacije, zaokroževanje zemljišč, se ne more presojati zgolj iz gledišča ene parcele.
Nezadovoljstvo z obliko, pri čemer nefunkcionalnost niti ni izkazana, ne pomeni nezakonitosti odločbe.
V postopkih, v katerih se odloča o novi razdelitvi zemljišč drugih komasacijskih udeležencev, lahko stranski udeleženec varuje le svoje pravice in pravne koristi, ne more pa uspešno uveljavljati dejanskega interesa ali varovati javne koristi. To pomeni, da lahko tožnik tudi vprašanje zakonitosti izpodbijane komasacijske odločbe uveljavlja le v okviru uveljavljanja svojega pravnega interesa.
ZKZ člen 23, 23/1, 23/2, 23/2-1, 23, 23/3, 24, 24/2.
odobritev pravnega posla - prednostna pravica do nakupa zemljišč - vrstni red predkupnih upravičencev - kmetijska dejavnost kot glavna dejavnost - poglavitni vir preživljanja
Sodna in upravna praksa pri ugotavljanju, ali kmetijska dejavnost pomeni osebi edino ali glavno dejavnost, ni nikoli upoštevala odhodkov, zato ti niso relevantni. Zakonsko besedilo „sredstva“ treba enačiti s „pridelki“, kar pa izključuje ugotavljanje stroškov. S tehtanjem obeh vrst prihodkov B.B. je prvostopenjski organ navedeno ugotovil na podlagi prave metode, ki odgovori na vprašanje, kateri od obeh dohodkov za osebo pomeni poglavitni vir preživljanja. V obravnavanem primeru več kot trikratnik doseženih dohodkov iz kmetijske dejavnosti v primerjavi s pokojnino zapolni zakonski dejanski stan, da kmetijska dejavnost za B.B. predstavlja „glavno dejavnost“ in „poglaviten vir za preživljanje“.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč
Sporno je ravnanje tožnika, ko je na kmetijsko zemljišče v nasprotju z namensko rabo kmetijskega zemljišča, odložil zabojnike, palete, ostale različne predmete ter nasut gramoz. Zato je inšpektor pravilno odredil ukrep, da mora iz parcele, ki je kmetijsko zemljišče, navedene predmete odpeljati, kmetijsko površino pa začeti uporabljati izključno v kmetijske namene. Brez ustreznih dovoljenj oziroma brez spremembe namembnosti zemljišča je namreč vsako odlaganje oziroma skladiščenje zabojnikov, palet in ostalih predmetov na kmetijskem zemljišču nedopustno, saj se s tem kmetijsko zemljišče onesnažuje, zavira rast rastlin in z nasutim gramozom tudi degradira.