promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenci - kmet mejaš - status kmeta
Parcele so se prodajale v dveh kompleksih, saj so v naravi že sedaj prostorsko zaokrožene. V takšnem primeru pa je glede na namen, ki ga zasleduje ZKZ pri prometu s kmetijskimi zemljišči, pravilno stališče tožene stranke, da je kot kmeta mejaša mogoče šteti kmeta, ki s svojimi zemljišči meji le na nekatera zemljišča v takšnem kompleksu.
V šestem odstavku 24. člena ZKZ je določeno, da če nastane dvom, ali je fizična oseba kmet, odloča o tem upravna enota, na območju katere leži pretežni del kmetijskega zemljišča, ki ga fizična oseba uporablja. To pomeni, da navedeno vprašanje predstavlja predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP, ki pa ga lahko obravnava organ sam, ali pa prekine postopek. Za potrebe postopka za odobritev pravnega posla tako zadostuje, da je navedena okoliščina izkazana v času izdaje prvostopne odločbe, kar lahko izkaže sprejemnik ponudbe sam z ustrezno odločbo, ali pa to ugotovi upravni organ v okviru postopka odobritve pravnega posla.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - vloga za odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge - sprememba sodne prakse
Tožnik ni ravnal v skladu s sodno prakso, kot je veljala v času sprejema ponudbe, saj je tožbo na sklenitev pogodbe vložil po izteku roka iz 22. člena v povezavi s četrtim odstavkom 20. člena ZKZ in to na podlagi določb Obligacijskega zakonika (predkupne pogodbe) ne pa določb ZKZ. To pa pomeni, da svoje pravice ni uveljavljal v prekluzivnem roku, kar ima za posledico, da je prišel v položaj, kot da izjave o sprejemu ponudbe ni podal, torej da njegova zahteva sploh ni bila podana.
Tožeča stranka je v komasacijski sklad vložila več parcel, kot jih je iz komasacijskega sklada prejela. Navedeno pomeni, da je predpisan kriterij zaokroženosti zemljišč izpolnjen. Enako velja tudi za skupna površinska in skupna vrednostna odstopanja, ki se gibljejo znotraj zakonskih okvirjev oz. kriterijev, kar pomeni, da je nova razdelitev v tem smislu zakonita.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - načelno pravno mnenje - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - sodba kot izvršilni naslov
Stališče, da za primere, ko ponudnik odkloni sestavo listine o sklenjeni pogodbi, vlogi za odobritev pravnega posla ni treba priložiti sklenjene pogodbe o pravnem poslu, velja kot obvezno od sprejema načelnega pravnega mnenja, sprejetega dne 6. 4. 2012. Presoji organa, da je pravočasna vloga za odobritev pravnega posla, ki jo je A.A. vložila 30. 8. 2011 (to je po tem, ko je bil pravnomočno končan sodni postopek na podlagi tožbe, ki jo je vložila v letu 2008), in ki izhaja iz mnenja, da je v primeru, ko je kupec moral vložiti tožbo na sklenitev kupne pogodbe, treba šteti, da 60-dnevni rok iz prvega odstavka 22. člena ZKZ teče od (prejema) pravnomočne sodbe (in to stališče ne odstopa od večinskega stališča tedanje sodne prakse, utemeljene tudi na predhodnem pravnem mnenju VS iz leta 1984), zato sodišče v celoti pritrjuje.
ZKZ člen 2, 2/1, 20, 22, 23, 24. ZG člen 47, 47/10.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - vrstni red predkupnih upravičencev - skupna cena - katastrska klasifikacija zemljišč - gozd
Kolikor v ponudbi ni navedena cena za posamezno parcelo (kot je bilo tudi v obravnavanem primeru), je parcele, ki se prodajajo, možno prodati le skupaj - torej kot celoto.
Ob konkurenci katastrskega podatka in prostorskega akta organ v postopku odobritve pravnega posla ugotavlja prednostnega upravičenca pri gozdu glede na katastrski podatek.
GERK - evidenca GERK - upravni postopek - pritožba v upravnem postopku - po neupravičeni osebi vložena pritožba - pooblastilo za zastopanje - priloženo pooblastilo
Listini, priloženi k tožbi, kažeta na to, da je bilo pooblastilo za vložitev pritožbe dano. Tožnik je namreč k tožbi priložil kopijo pooblastila z dne 24. 4. 2014, iz katerega izhaja, da D.D. pooblašča tožnika za zastopanje za vpis oziroma spremembo podatkov v registru kmetijskih gospodarstev za celotni postopek – pritožbo št. 330-1343/2012-12 ter kopijo potrdila o oddaji pošiljke na drugostopenjski organ, oddani 5. 5. 2014, kar bi glede na iztek roka iz drugostopenjskega sklepa kazalo na to, da je bila pošiljka (pooblastilo) poslana pravočasno in bi moral drugostopenjski organ vloženo pritožbo, ki jo je vložil tožnik kot pooblaščenec D.D., obravnavati po vsebini. Sklep drugostopenjskega organa je zato že iz tega razloga nezakonit in ga je treba odpraviti.
Glede na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, po katerem se šteje, da je z izjavo (predkupnega upravičenca) o sprejemu pogodbe sklenjena kupoprodajna pogodba pod odložnim pogojem odobritve, bi morala tožnica v zakonitem roku pri upravni enoti vložiti zahtevo za odobritev pravnega posla in v njej uveljavljati prednostni vrstni red, tudi če z Občino Bovec ni sklenila kupoprodajne pogodbe za navedeni nepremičnini.
tožba v upravnem sporu - pravni interes - stranka v postopku - odobritev pravnega posla - zavrženje tožbe
Stranke v postopku odobritve pravnega posla so pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu z zakonom. Določba 22. člena ZKZ torej določa, kdo so stranke v postopku in samo te so lahko stranke v pritožbenem upravnem postopku in nadaljnjem upravnem sporu, v katerem lahko izpodbijajo odobritev (ne pa zavrnitve ali zavrženja) pravnega posla med drugimi strankami.
ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - raba kmetijskih zemljišč - prepoved uporabe kmetijskih zemljišč za drug namen
Takrat veljavni 3. člen ZKZ je določal, da je določitev zemljišč, primernih za kmetijsko predelavo ali za drug namen, možna le v planskih aktih Republike Slovenije in lokalnih skupnosti. Tudi sedaj veljavna 2. in 3. člen ZKZ določata, da se kmetijska zemljišča določijo s prostorskimi akti lokalnih skupnosti. Na podlagi prve alineje B) točke 107. člena ZKZ je kmetijski inšpektor pristojen prepovedati uporabo kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če to po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona ni dovoljeno, in odrediti vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku.
V smislu določb ZKZ je izjava o sprejemu ponudbe pravilno podana in veljavna, če se v bistvenih elementih sklada s ponudbo, tako da se z vsebino, kot izhaja iz ponudbe in izjave o sprejemu ponudbe, lahko sklene pogodba za nakup kmetijskega zemljišča. Tem zahtevam ZKZ je tožničina izjava o sprejemu ponudbe ustrezala, saj je bila dana za vsa v prodajo ponujena zemljišča in s soglasjem za enotno ceno za vsa zemljišča in je tako dejansko predstavljala podlago za sklenitev pogodbe za nakup v prodajo ponujenih zemljišč.
Pogoje za zaščiteno kmetijo določa 2. člena ZDKG in glede na ugotovitev, da so ti pogoji izpolnjeni, je izpodbijana odločitev o določitvi zaščitene kmetije pravilna.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - posadna listina - priposestvovanje - izkazanost zakonskih pogojev za priposestvovanje
Stvar upravnega organa je, da v upravnem postopku odobritve presodi, ali listina o priznanju izvirne pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem temelji na v zakonu določenih dejanskih okoliščinah, katerih pravna posledica je izvirna pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem oziroma ali listina po vsebini ne predstavlja pravnega temelja za pravno poslovno pridobitev lastninske pravice v smislu 17. člena ZKZ.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenci - kmet mejaš - več mejašev - kmetijski kompleks
Izbrani sprejemnik ponudbe bi z nakupom kmetijskih zemljišč, ki so predmet tega postopka, povečal kompleks obdelovalnih površin v enem kosu. To je ekonomsko bolj rentabilno in omogoča pridelavo večje količine pridelkov z nižjimi stroški. Zato je odločitev upravnega organa, da odobri pravni posel z zemljišči, pravilna.
odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - izjava o sprejemu ponudbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Obstoj dveh izjav o sprejemu ponudbe pomeni, da je upravni organ svojo odločitev o zavrnitvi vloge za odobritev pravnega posla oprl samo na eno izmed listin (izjav o sprejemu), ki so se nahajale v upravnem spisu. Ker dejstva, zakaj ni upošteval tudi druge izjave, ki jo je v pravdnem postopku kor relevantno upoštevalo sodišče, ni utemeljil, sodišče pa meni, da je prezrl podatek, da je bila istega dne, to je 20. 3. 2008, vložena tudi izjava B.B., s katero je ta sprejel ponudbo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradnja na kmetijskih zemljiščih - stvarna pristojnost
Glede na določbe ZGO-1 je za obravnavanje nedovoljenih gradenj vedno pristojen gradbeni inšpektor, ne glede na to, ali te gradnje stojijo na kmetijskih zemljiščih.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogodba o priznanju lastninske pravice - posadna listina - priposestvovanje - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Vsako listino, ki je podlaga za prenos lastninske pravice na kmetijskem zemljišču, je treba predložiti v odobritev oziroma v postopek izdaje potrdila, da odobritev ni potrebna, pristojnemu organu, to je upravni enoti, na območju katere nepremičnina leži. Ali predložena listina izkazuje pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom v smislu prvega odstavka 17. člena ZKZ, ali pa gre za drug način pridobitve lastninske pravice in zato odobritev ni potrebna, pa je predmet presoje v upravnem postopku odobritve (pravnega posla) po določbah ZKZ. Tudi posadno listino, ki lahko izkazuje nastanek lastninske pravice s priposestvovanjem, če so za to izpolnjeni v 43. členu SPZ določeni pogoji, je treba predložiti v odobritev po določbah ZKZ, ne glede na to, ali je zapisana v obliki pogodbe ali kot zemljiškoknjižno dovolilo. Le če so v tej listini ugotovljeni in izkazani pogoji za priposestvovanje (drugi odstavek 43. člena SPZ), lahko organ v postopku odobritve pravnega posla oceni, ali taka listina po vsebin predstavlja pravni temelj za pravno-poslovno pridobitev lastninske pravice v smislu 17. člena ZKZ.
Tožnika na poziv organa z dne 21. 8. 2014, ki ju je obvestil o obsegu primerljivih kmetijskih površin, nesporno nista odgovorila, vendar pa neaktivnost strank, ki sta bila pozvana le glede izjave o podatkih obsega primerljivih kmetijskih površin, ne opravičuje organa, da ne opravi presoje po vseh treh kriterijih, ki jih ZDKG določa in navede razloge za svojo odločitev.
Izostala je presoja, ali nepremičnine, za katere je ugotovljeno, da so zaščitena kmetija, predstavljajo eno celoto, kljub zatrjevanju oddaljenosti in zatrjevanju ločenega gospodarjenja, ki izhaja že iz časa pravnih prednikov obeh tožnikov. Določba 3. člena ZDKG ob izpolnjenih pogojih za več gospodarskih enot namreč pomeni tudi izločevalni kriterij.
odobritev pravnega posla - javna dražba - nepravilnosti v postopku javne dražbe - sklep o domiku
Na podlagi ugotovitev je prvostopenjski organ zaključil, da ni podan noben razlog iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ ter je zato pravni posel odobril.
S tem ko je prvostopenjski organ dne 6. 6. 2012 vložene pritožbe tožnice zoper odločbo ni zavrgel iz formalnih razlogov ter je nato 21. 6. 2012 opravil ustno obravnavo, na katero je vabil tudi tožnico in ji dal možnost izjave o odločilnih dejstvih (v smislu drugega odstavka 243. člena ZUP) ter je nato o pritožbi tožnice drugostopenjski organ meritorno odločil, je bila kršitev pravil postopka iz 2. točke drugega odstavka 237. člena ZUP sanirana ter tožnica ne more več z uspehom zatrjevati, da je s to kršitvijo poseženo v njen pravni položaj.
Nepravilnosti, ki se nanašajo na postopek javne dražbe, se lahko uveljavljajo le v izvršilnem postopku.
ZKZ člen 17, 19, 19/3, 19/3-2. SPZ člen 43. ZZK-1 člen 40, 40/3.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - posadna listina - priposestvovanje - izkazanost zakonskih pogojev priposestvovanja
Stvar upravnega organa je, da v upravnem postopku odobritve presodi, ali listina o priznanju izvirne pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem temelji na v zakonu določenih dejanskih okoliščinah, katerih pravna posledica je izvirna pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem oziroma ali listina po vsebini ne predstavlja pravnega temelja za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice v smislu 17. člena ZKZ.