zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - dejanska raba zemljišč - obrazložitev odločbe
Z novelo ZDKG-A, uveljavljeno 13. 4. 2013, je bila dana pravna podlaga za (ponovni) postopek; v določbi 5. člena navedenega zakona je upravnim enotam naložena dolžnost, da v petih letih od uveljavitve zakona po uradni dolžnosti preverijo, ali kmetije izpolnjujejo pogoje, da se določijo za zaščitene kmetije, pri čemer se prednostno preverijo tiste kmetije, ki so predmet zapuščinskega postopka ali pravnega prometa med živimi. Zato sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene navedbe, da je bila z izpodbijano odločbo kršena določba četrtega odstavka 225. člena ZUP in da je bilo s tem protipravno in nedopustno poseženo v tožnikovo ustavno pravico do zasebne lastnine.
Zakon kriterije za zaščito kmetij določa glede na objektivno primernost zemljišč za kmetijsko in gozdarsko dejavnost; zato se o zaščiti kmetije ne odloča na podlagi trenutne oblike gospodarjenja, temveč na podlagi njene objektivne zmožnosti za kmetijsko in gozdno dejavnost.
odobritev pravnega posla - zahteva za odobritev pravnega posla - ponovna zahteva - zavrženje vloge
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki je v zadevi edino relevantno, je imel upravni organ podlago, da v skladu s 4. točko 1. odstavka 129. člena ZUP ponovno vlogo za odobritev pravnega posla zavrže.
Predmet menjave je lahko le kmetijsko zemljišče za kmetijsko zemljišče, kot se je po mnenju sodišča na pravilno stališče postavil prvostopni organ, glede na določbo 45. člena ZKZ. Ker predmet menjave za kmetijsko zemljišče ne more biti kmetijska mehanizacija, je prvostopenjski organ pravilno, ker promet ni potekal po postopku in na način določen v ZKZ, odobritev posla zavrnil.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev - status kmeta
ZKZ ne določa, da fizične osebe, ki že kmetujejo in so lastniki kmetijskih zemljišč, pa ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa kmeta po drugih treh alinejah prvega odstavka 24. člena ZKZ, ne bi mogle pridobiti statusa po 4. alineji. Po mnenju sodišča je treba navedeno določilo uporabiti tudi za osebe, ki že kmetujejo oziroma so že lastniki kmetijskih zemljišč. Lastništvo kmetijskih zemljišč po zakonu ni izključevalni razlog za pridobitev statusa kmeta.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - status kmeta - načelo zaslišanja stranke
Iz spisa ne izhaja, da bi tožnik odločbo o statusu kmeta stranke z interesom prejel oziroma se z njo seznanil, niti iz zapisnika ne izhaja, da bi vsebino odločbe organ tožniku predočil na obravnavi. Tožnik tako ni imel možnosti, da bi uveljavljal svoje ugovore o statusu kmeta stranke z interesom. Po navedenem tožnik ni imel možnosti, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, na katerih temelji izpodbijana odločba. Zato se tudi toženka v odgovoru na tožbo ne more sklicevati na pritožbeno novoto (tretji odstavek 238. člena ZUP). Kršitev pravila postopka iz 146. člena ZUP je namreč bistvena kršitev pravil postopka.
status kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - usposobljenost - pomemben vir dohodka - obnova postopka
Pripombe tožnice, navedene v predlogu za obnovo postopka in na obravnavi, tudi če bi bile podane med rednim postopkom, pred izdajo odločbe z dne 24. 4. 2008, ne bi mogle vplivati na drugačno odločitev v zadevi. Pogoji za kmeta – fizično osebo, za leto 2008, ki jih določa 24. člen ZKZ, so izpolnjeni.
zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - gozdarsko-kmetijska gospodarska celota - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka
Razlogi, razen lastništva nepremičnin, iz izpodbijane odločbe v smislu, da nepremičnine tožnice sestavljajo zaokroženo gospodarsko celoto – gospodarsko enoto, ne izhajajo, čeprav je razloge v tej smeri tožnica navajala že v ugovoru.
odobritev pravnega posla - gozdno zemljišče - začasna odredba - težko popravljiva škoda - posek gozda
Tožnica ni izkazala pogoja za izdajo začasne odredbe – nastanka težko popravljive škode. Navaja, da bodo gozdne parcele, ki so bile predmet prodaje, že posekane in tako uničene za nekaj generacij. Z navedeno trditvijo pa ni izkazala za verjetno, da bo do poseka prišlo, niti da bo škoda nastala njej, torej v njeni sferi. Ker zakonski pogoji za začasno odredbo niso izpolnjeni, je sodišče zahtevo za njeno izdajo zavrnilo.
promet s kmetijskimi zemljišči - javna dražba - odobritev pravnega posla
Ker je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da so zakonski pogoji za odobritev pravnega posla izpolnjeni, je zahtevi najugodnejšega ponudnika za nakup nepremičnin ugodil.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč
Če kmetijski inšpektor ugotovi, da uporabnik oz. obdelovalec ne uporablja kmetijskega zemljišča v skladu s prvim odstavkom 7. člena ZKZ, mu naloži izvedbo primernih ukrepov. Če drugačno izkoriščanje kmetijskega zemljišča po samem zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona ni dovoljeno, sme kmetijski inšpektor odrediti vzpostavitev prvotnega stanja na kmetijskem zemljišču. Uporaba kmetijskega zemljišča za skladiščenje hlodovine pa niti po določbah ZKZ niti z drugimi predpisi ni dovoljena. Rabo kmetijskih zemljišč določa ZKZ, ki pa za kmetijska zemljišča opredeljuje namensko rabo. Tako je po presoji sodišča ukrep kmetijskega inšpektorja, s katerim je prepovedal uporabo kmetijskega zemljišča v kakršenkoli drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo in odredil vzpostavitev v prvotno stanje, pravilen in zakonit.
promet s kmetijskimi zemljišči - javna dražba - odobritev pravnega posla
Ker je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da so zakonski pogoji za odobritev pravnega posla izpolnjeni, je zahtevi najugodnejše ponudnice za nakup nepremičnine ugodil.
odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - izjava o sprejemu ponudbe - rok za sprejem ponudbe
Določbo prvega odstavka 21. člena ZKZ v zvezi s četrtim odstavkom 20. člena istega zakona je mogoče razlagati samo tako, da zakon kot pravočasno „dopušča“ oddajo izjave o sprejemu ponudbe na predpisani način še zadnji dan roka za njeno oddajo. Čeprav izjava o sprejemu ponudbe ni bila poslana ponudniku, je mogoče iz sodne prakse Vrhovnega sodišča ugotoviti, da za pravočasno poslano ponudbo zadostuje, da je ta poslana samo upravni enoti in ne tudi ponudniku.
ZKme-1 člen 144. ZKZ člen 31. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 34, 34/3.
register kmetijskih gospodarstev - sprememba GERK - pravica do uporabe kmetijskega zemljišča - zakupna pogodba
Prvostopenjski organ je pravilno štel, da tožeča stranka izkazuje pogoje za izvedbo postopka vpisa GERK na zemljišču, vendar je po ugotovitvi, da je na tem zemljišču že vpisan GERK drugega nosilca, pravilno in skladno z določbami Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev, B.B. poslala poziv za predložitev dokazov o uporabi kmetijskih zemljišč. B.B. je toženi stranki predložil zakupno pogodbo, s katero je izkazal pravico do uporabe zemljišča parc. št. 2484. V zadevi torej niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo določbe tretjega odstavka 34. člena Pravilnika, ker upravni organ izda odločbo o vpisu GERK le v primeru, ko dokazila, s katerimi izkazujeta pravico do uporabe spornega zemljišča, predložita oba nosilca kmetijskih gospodarstev na prekrivajočih GERK-ih, ki pa se o uporabi ne moreta sporazumeti.
Fizična oseba ima v skladu s 24. členom ZKZ kot predkupna upravičenka po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ (to je kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj) prednost pred osebo, ki uveljavlja predkupno pravico po 4. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ (to je kot drug kmet).
melioracija - nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela - odmera nadomestila
Iz določb ZKZ izhaja, da se kot melioracijske površine, za katere je potrebno prispevati sredstva za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje sistemov, štejejo vse tiste parcele, ki se nahajajo znotraj melioracijskega območja.
odobritev pravnega posla - izjava o sprejemu ponudbe - vsebina izjave o sprejemu ponudbe - sprememba izjave
Izjave o sprejemu ponudbe po poteku roka za sprejem ponudbe več ni dovoljeno spreminjati, zato sta upravna organa pravilno štela, da je tožnica sprejela ponudbo samo za eno zemljišče.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - namenska raba zemljišča - za odločitev relevanten predpis
Prvostopenjski organ je kršil pravila postopka, kršitev pa je bistvena, ker o vlogah za odobritev pravnega posla ni odločil z eno odločbo. Vrhovno sodišče je v načelnem pravnem mnenju, ki je bilo sprejeto na občni seji 6. 4. 2012, namreč izrecno navedlo, da upravna enota za vse, ki so pravočasno zahtevali odobritev pravnega posla, vodi en postopek in z odločbo odobri le enega od pogojno sklenjenih pravnih poslov.
Od tega, ali se prodaja gozd ali kmetijska zemljišča, je odvisna presoja, ali je organ predkupno pravico pravilno ugotavljal po ZKZ, ali pa bi moral uporabiti ZG.
ZDKG v 23. členu dopušča uveljavljanje nujnega deleža po zakonu dediču iz prvega odstavka 14. člena ZDKG (med katere se tožnik šteje), ki ga je oporočitelj v oporoki prezrl ali mu naklonil manj, kot bi dobil, če bi prišlo do dedovanja na podlagi zakona, vendar pa je treba pri tem upoštevati tudi nadaljnje načelo v tem zakonu in sicer, da je dodelitev nujnega deleža v naravi (torej zemljišče, ki bi ustrezalo nadaljnjim predpisanim pogojem za odtujitev iz zaščitene kmetije, tj. da ni pomembno za zaščiteno kmetijo in je po vrsti narave med drugim tudi gozd, idr.) izjema in ne pravilo, zlasti ob upoštevanju namena sprejetja ZDKG, tj. preprečitev drobitve zaščitenih kmetij kot kmetijskih oziroma kmetijsko-gozdarskih gospodarskih enot.
Ponudba, dana na podlagi določb ZKZ (javna objava ponudbe), ponudnika veže ves čas do izteka roka za sprejem ponudbe in ponudnik svoje vezanosti na ponudbo ne more izključiti.
gozd - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - izjava o sprejemu ponudbe - obličnost pošiljanja izjave o sprejemu ponudbe - izjava stranke kot dokaz
Sama obličnost pošiljanja izjave o sprejemu ponudbe, kot je predpisana v 21. členu ZKZ (pošiljanje priporočeno s povratnico), ni pogoj za veljavnost pravnega posla, ampak služi zgolj v dokazne namene. V obravnavani zadevi je prvostopenjski organ sklepal, da sta prodajalca v zakonskem roku prejela izjavo o sprejemu ponudbe le na podlagi izjave strank.
Izjava strank se sme skladno z 188. členom ZUP vzeti kot dokaz za ugotovitev dejstva le, če ni dovolj drugih dokazov. Glede na to, da C.C. sam zatrjuje, da je izjavo o sprejemu ponudbe poslal priporočeno s povratnico, sodišče meni, da ne bi smelo biti nikakršne ovire, da se ne bi pri pošti s poizvednico ugotovilo, kdaj je bila poslana pošiljka s povratnico.