ZKZ člen 20, 20/4, 22, 23, 24, 24/1, 24/1-1, 24/2.
odobritev pravnega posla - zahteva za odobritev pravnega posla - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - predkupni upravičenci - status kmeta
Tožnica utemeljeno ugovarja, da organ ni pravilno reševal predhodnega vprašanja, ali B.B. šteje za kmeta. Kot je navedel že organ druge stopnje v svoji odločbi z dne 10. 1. 2014, je treba v obravnavani zadevi, v kateri je B.B. sprejel ponudbo prodajalke 29. 12. 2012, pogoj doseganja pomembnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (vrednost kmetijskih pridelkov na kmetiji, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in iz naslova državnih pomoči) glede na določbo drugega odstavka 24. člena ZKZ ugotavljati za gospodarsko leto 2011 ter mora dosegati najmanj 2/3 letne poprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v tem obdobju.
Vprašanje statusa kmeta bi moral organ reševati na podlagi druge alinee prvega odstavka 24. člena ZKZ, po kateri šteje za kmeta tudi družinski član fizične osebe (iz prve alinee), ki je lastnica, zakupnica oziroma drugačna uporabnica kmetijskega zemljišča, to zemljišče obdeluje sama ali s pomočjo drugih, je za to obdelovanje ustrezno usposobljena in iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka, če (ta družinski član) opravlja kmetijsko dejavnost na kmetiji kot edino oziroma glavno dejavnost in je za to ustrezno usposobljena; kmetijska dejavnost se šteje za edino in glavno dejavnost v primerih iz tretjega odstavka 23. člena ZKZ, to je, če pridelki oziroma sredstva, pridobljena iz te dejavnosti, pomenijo osebi poglavitni vir za preživljanje. Kar pomeni, da je treba najprej ugotoviti, ali izpolnjuje pogoje za status kmeta po prvi alinei prvega odstavka 24. člena ZKZ lastnik kmetijskih zemljišč na predmetnem kmetijskem gospodarstvu (to bi bil po podatkih spisa lahko C.C.), in pri tem pri ugotavljanju dohodkovnega pogoja upoštevati celoten dohodek kmetijskega gospodarstva.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - javna dražba
Izvršilno sodišče je v skladu s sedmim odstavkom 189. člena ZIZ in 25. členom ZKZ najugodnejšega ponudnika pravilno napotilo, da pridobi odločbo o odobritvi pravnega posla.
odobritev pravnega posla - zahteva za odobritev pravnega posla - izdaja potrdila - zaščitena kmetija - dedovanje kmetijskih gospodarstev
Obravnavana zemljišča predstavljajo skupaj več kot 2% skupnih kmetijskih površin zaščitene kmetije, za kar zakon šteje, da bi bila s takim predmetom volila prizadeta gospodarska sposobnost zaščitene kmetije.
Tožnica ugovarja, da je 22. člen ZDKG jasen glede fikcije o potencialni prizadetosti gospodarske sposobnosti zaščitene kmetije – z odtujitvijo več kot 10 % površine zaščitene kmetije (glede na seštevek površinskega obsega vseh volil) in ne z odtujitvijo več kot 2 % (kot lahko površinsko znaša posamezno volilo). Toda glede na zadevo (oziroma vlogo), o kateri se v tem postopku odloča, ko gre zgolj za preveritev, ali so za izdajo potrdila po drugem odstavku 19. člena ZKZ v zvezi z 18. členom ZKZ izpolnjeni pogoji ali ne, to vprašanje ni predmet obravnave, je pa organ, ob ugotovitvi, da znaša površina po sklenjenem dednem dogovoru več kot 2 % površine, pravilno ugotovil, da za pozitivno rešitev tožničine vloge pogoji niso izpolnjeni. Če bi organ upošteval zakonsko fikcijo 10 %, bi pa to lahko pomenilo neizpolnitev volil drugih morebitnih upravičenih oseb - volilojemnikov in s tem njihovo prikrajšanje v zapuščinskem postopku.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - zaščitena kmetija - promet z gozdnim zemljiščem
Odločba po 4. členu ZDKG ima ugotovitveni značaj in samo ugotavlja pravno posledico, ki sledi iz zakona glede na ugotovljeno dejansko stanje. Deklarativna odločba pa pravno učinkuje od tedaj, ko so nastala dejstva, ki so po zakonu pomembna za nastanek pravnega stanja. V primeru ugotavljanja pravnega stanja - statusa zaščitene kmetije - je to od časa nastanka lastninskega in katastrskega stanja, ki ga je pri izdaji odločbe treba upoštevati. To pa lahko organ ugotavlja kadarkoli, saj je v navedenem členu določeno, da zaščitno kmetijo na predlog lastnika, sodišča ali po uradni dolžnosti preveri oziroma določi z odločbo upravni organ.
ZKZ člen 7, 7/2. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 30.
izbris GERK iz kmetijskega gospodarstva - pravica do uporabe kmetijskih zemljišč - skupna lastnina - soglasje sodediča
V primeru skupne lastnine je za določitev uporabnika kmetijskega zemljišča potrebno soglasje več kot polovice lastnikov, česar pa tožnik nima. Tako je zmotno njegovo stališče, da soglasja sodedinje ne potrebuje, ker imenovana ni večinska lastnica spornih nepremičnin. Gre za nepremičnine, ki so del zapuščine, s katero dediča razpolagata skupno, in ker sta njuna deleža enaka, torej tožnik potrebuje soglasje sodedinje, da bi zadostil zakonskemu pogoju za določitev uporabnika kmetijskega zemljišča (več kot polovice latnikov).
ZKZ člen 22, 22/2, 25, 25/1. ZUP člen 129, 129/1. ZIZ člen 189, 189/7, 190, 190/2.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - stranka v postopku - nakup nepremičnine na javni dražbi
Stranka v postopku odobritve pravnega posla v primeru, kot je obravnavani, torej, ko gre za odobritev pravnega posla - nakupa nepremičnine na javni dražbi, je tudi dolžnik v izvršilnem postopku, ki je lastnik nepremičnine, ki je predmet prodaje na javni dražbi.
V postopku odobritve pravnega posla, ki ga mora ponudnik z najvišjo ceno v primeru prodaje zemljišča na javni dražbi obvezno sprožiti (sedmi odstavek 189. člena ZIZ, prvi odstavek 25. člena ZKZ), je ob analogni uporabi drugega odstavka 22. člena ZKZ, po katerem je med drugim stranka postopka tudi prodajalec (lastnik) zemljišča, treba lastnost stranke priznati tudi lastniku zemljišča, ki je predmet take odobritve pravnega posla.
zaščitena kmetija - presoja pogojev za zaščito kmetije - primerljive površine
Pogoje za zaščiteno kmetijo določa 2. člena ZDKG in glede na ugotovitev, da so ti pogoji izpolnjeni, je izpodbijana odločitev pravilna in je tožeča stranka tudi s tožbenimi navedbami ne more izpodbiti. Zakon o kmetijstvu, na katerega se sklicuje tožeča stranka v tožbi, na status zaščitenih kmetij ne vpliva, saj to področje ureja ZDKG kot specialen predpis.
zaščitena kmetija - preveritev pogojev za zaščito kmetije - sprememba pravne podlage zahtevka - stranka v postopku - dediči pokojnega lastnika zaščitene kmetije
Ker se je med postopkom spremenila materialnopravna podlaga zahtevka, s tem pa so posledično postala za odločitev pomembna druga dejstva (boniteta kmetijskih zemljišč), je upravna enota ravnala pravilno, ko je v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP o predlogu z izpodbijano odločbo odločila po vsebini.
Upravna enota tožnika kot enega od sodedičev po pokojnem nekdanjem solastniku kmetije ni obvestila o začetku postopka preverjanja pogojev za zaščito kmetije ter ga tudi ni povabila k priglasitvi udeležbe v postopku v smislu 143. člena ZUP. Tožniku zato v postopku ni bila dana možnost udeležbe.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - vloga za odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge - ista dejanska in pravna podlaga - identiteta zahtevka
Pri odločanju o vlogi tožnika z dne 8. 1. 2015 gre za odločanje o isti upravni zadevi, o kateri je bilo že odločeno s sklepom z dne 17. 4. 2012 na podlagi vloge z dne 30. 3. 2012. V obeh primerih se je odločalo o tožnikovi vlogi za odobritev pravnega posla, o kupoprodajni pogodbi sklenjeni med prodajalcem A.A. in tožnikom, na podlagi tožnikovega sprejema ponudbe obešene na oglasni deski z dne 12. 5. - 14. 6.2010. Zahtevek tožnika je torej v obeh primerih temeljil na isti dejanski podlagi, pa tudi pravni, tj. nespremenjenih določbah ZKZ. Da je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena s sprejemom ponudbe, vendar pod odložnim pogojem naknadne odobritve po ZKZ s strani upravne enote, je stališče sodne prakse že od leta 2009. Dejstvo, da je tožnik vlogi za odobritev z dne 8. 1. 2015 priložil sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani in sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, ne spreminja identitete obeh zahtevkov. Organ naj bi v obeh primerih odločal o pravici tožnika, ki izvira iz sprejema njegove ponudbe, torej pod odložnim pogojem odobritve v sklenjeni kupoprodajni pogodbi (torej ob isti dejanski in pravni podlagi obeh zahtevkov).
V obravnavani zadevi gre za pogodbo, katere predmet je (tudi) kmetijsko zemljišče, kar pomeni, da gre za posebno naravo obligacijskega razmerja, ki je drugače urejeno v ZKZ.
Predmet menjave je lahko glede na 45. člen ZKZ le kmetijsko zemljišče za kmetijsko zemljišče, medsebojna menjava pa se izvaja zaradi racionalnejše rabe kmetijskega zemljišča in če vrednost enega zemljišča ne presega vrednosti drugega zemljišča za več kot 50 %. Ker je bil predmet menjave v obravnavanem primeru za kmetijsko zemljišče ter delno kmetijsko, delno stavbno zemljišče stavbno zemljišče, je že glede na opredeljen predmet izpolnitve po predloženi menjalni pogodbi organ lahko zaključil, da pogoj racionalnejše rabe kmetijskega zemljišča ni izpolnjen, zaradi česar mu tudi ni bilo treba ugotavljati nadaljnjega pogoja – tj. morebitno (ne)preseganje določene vrednosti zemljišča, ki je predmet menjave.
ZUP člen 87, 98, 98/1, 235. ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1, 36/1-2, 64, 64/1, 64/1-2.
odobritev pravnega posla - vročanje - osebno vročanje - pomote pri vročanju - rok za pritožbo - dokončni upravni akt - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - prezgodaj vložena tožba
Ob tožbenih navedbah, da se tožnik zaradi poškodovanega hišnega predalčnika brez svoje krivde ni mogel seznaniti s sporočilom o prispelem pismu s prvostopenjsko odločbo in da je bil po poizvedovanju z odgovorom prvostopenjskega organa z dne 1. 7. 2015 šele dne 2. 7. 2015 obveščen o neuspešni vročitvi odločbe, ko mu je bila ta odločba nato tudi vročena (po pooblaščencu), in (že) pritožbeni navedbi, da je bila tožniku odločba prvostopenjskega organa vročena po pooblaščencu (šele) dne 2. 7. 2015, sodišče odločitvi drugostopenjskega organa in njegovemu razlogovanju ne pritrjuje. Po presoji sodišča bi moral drugostopenjski organ, da bi popolno in pravilno ugotovil dejansko stanje, na podlagi katerega bi lahko zaključil o pravočasnosti pritožbe, na pritožbeno navedbo o 2. 7. 2015 kot dnevu vročitve odločbe tožniku to okoliščino in okoliščine vročanja s fikcijo vročitve po četrtem odstavku 87. člena ZUP raziskati.
Izpodbijana odločba prvostopenjskega organa zaradi odprave drugostopenjskega sklepa ne predstavlja dokončnega upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1. Namreč ker je tožnik zoper prvostopenjsko odločbo vložil pritožbo, ki jo je drugostopenjski organ zavrgel, sodišče pa je ta sklep kot nezakonit odpravilo in vrnilo zadevo organu druge stopnje v nov postopek, odločba prvostopenjskega organa še ni dokončna. Tožba zoper odločbo prvostopenjskega organa je torej vložena prezgodaj, saj mora biti najprej izveden pritožbeni postopek.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet mejaš
Kmet, s katerim je bila sklenjena pogodba o nakupu kmetijskih zemljišč, ima močnejšo predkupno pravico kot tožnik, saj je kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj.
ZKZ člen 17, 19, 19/3, 19/3-2. ZZK-1 člen 40, 40/3, 40/3-1. SPZ člen 27, 28.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - posadna listina - pogodba o priznanju lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - dobra vera
Postopek za pridobitev lastninske pravice tožeče stranke na kmetijskem zemljišču ni tekel tako, kot za promet s kmetijskimi zemljišči določa ZKZ, oziroma kot je določal ZKZ/73, veljaven v času sklenitve kupne pogodbe, saj tožeča stranka ni ne navajala ne predložila o tem dokazil. Po povedanem se sodišče ne more strinjati s tožečo stranko, da bi za pridobitev lastninske pravice zadostoval zgolj potek z zakonom predvidenega roka za priposestvovanje. V listini o priznanju izvirne pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem mora biti dobroverna lastniška posest v smislu 27. in 28. člena SPZ ne le ugotovljena, pač pa tudi izkazana.
Izvedbena uredba Komisije(EU) št. 385/2012 z dne 30. aprila 2012 o obliki poročila s kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za določanje dohodkov in analizo gospodarskega delovanja kmetijskih gospodarstev. Uredba Komisije(ES) št. 868/2008 z dne 3. septembra 2008 o obliki poročila s kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za določanje dohodkov in analizo gospodarskega delovanja kmetijskih gospodarstev.
status kmeta - pogoji za pridobitev statusa kmeta - kmetijska dejavnost - odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči
Iz izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 385/2012 z dne 30. 4. 2012 o obliki poročila s kmetijskega gospodarstva in Uredbe komisije (ES) št. 868/2008 z dne 3. 9. 2008 o obliki poročila s kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za določanje dohodkov in analizo gospodarskega delovanja kmetijskih gospodarstev, ki določa pravila o zbiranju računovodskih podatkov, izhaja, da morajo biti podatki, podani v poročilu kmetijskega gospodarstva, vzeti iz poslovnih knjig, kjer so vpisi sistematični in redni skozi vse obračunsko leto. Organ bi torej podatek, dohodek, katerega višine B.B. ni zatrjeval v smislu dejansko doseženega na kmetiji, lahko tudi preveril v poslovnih knjigah B.B. kmetijskega gospodarstva, glede na nasprotni dokaz.
Stališče drugostopnega organa, da je potrebno za pridelke šteti pridelke, ki so dejansko pridelani na kmetiji, in ne tiste, ki bi glede na kmetovalno površino in pogoje kmetovanja po ekspertni presoji lahko bili pridelani, je sicer na splošni ravni pravilno, vendar pa bi se ob tako visoki razliki med podatkoma organ moral določno opredeliti, katerega od podatkov iz izvedeniškega mnenja izvedenka ni pravilno uporabila, torej ali je bila to cena oz. višina prihodka. S tem, ko je ostal nepresojen dokaz, s katerim je tožnik izpodbijal s strani organa ugotovljeno dejansko stanje, je organ ne samo odločil na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, pač pa tudi kršil pravila postopka.
odobritev pravnega posla - zahteva za odobritev pravnega posla - aktivna legitimacija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi tožnik vloge za odobritev pravnega posla ni vložil, niti ni zahteval sodelovanja v postopku, torej tožnik v upravnem postopku ni bil stranka, niti ni bil stranski udeleženec. Na podlagi navedenih ugotovljenih dejstev pa tožnik ne more biti aktivno legitimirana stranka v upravnem sporu oziroma vložiti tožbe zoper izpodbijano odločbo, saj v upravnem postopku, to je v postopku izdaje izpodbijane odločbe tožene stranke ni imel priznanega statusa stranke oziroma stranskega udeleženca.
ZKZ člen 17, 19. ZZK-1 člen 40, 40/3, 40/3-1. SPZ člen 9, 28, 43, 43/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - posadna listina - dobra vera - priposestvovanje - izkazanost zakonskih pogojev priposestvovanja - bistvena kršitev pravil postopka - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - obrazložitev odločbe
Tožnika s posadno listino in predloženimi listinami nista izkazala dobroverne lastniške posesti. Kazalo bi, da tožnika nista izkazala ne pravnega naslova (pogodbe) za prenos lastninske pravice, niti razpolagalne sposobnosti posestnih prednikov. Odločba tudi nima razlogov glede vseh parcel. Iz posadne listine in priloženih listin, ki sta jih tožnika v upravnem postopku predložila, pa bi izhajalo, da s temi listinami tudi za to parcelo ni izkazan niti pravni naslov za prehod lastninske pravice na C.C., D.D., niti njuna razpolagalna sposobnost, niti pravni naslov za prehod lastninske pravice na tožnika. Vendar so to dejstva, ki bi jih moral ugotavljati in obrazložiti, kako jih je pri odločanju uporabil, upravni organ, ki pa tako ni ravnal. Poleg tega iz izpodbijane odločbe in predložene spisne dokumentacije ne izhaja, da bi drugostopenjski organ, ko je zaradi presoje obstoja predpostavk za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem ugotavljal dejansko stanje, relevantno za odločitev, tožnikoma dal možnost izjave o odločilnih dejstvih.
Eden od načinov dokazovanja v upravnem postopku je tudi dokazovanje z izvedenci, kar pomeni, da je izvedensko mnenje le eden od dokazov v postopku, ki mu upravni organ ne sme zgolj slediti, kot je to v obravnavanem primeru pojasnil drugostopenjski organ, pač pa ga mora oceniti. Določbe ZUP jasno kažejo, da uradna oseba, ki vodi upravni postopek, izvedensko mnenje ocenjuje in ne le sprejema kar je v njem zapisano (196. člen ZUP). To pa pomeni, da mora mnenje oceniti glede na druge dokaze in tudi glede na pomisleke strank v postopku.
Predmet urejanja v komasacijskem postopku so le nepremičnine, ki so zajete v komasacijski sklad, kar pa pomeni, da se njihova razmejitev do nepremičnin, ki v ta sklad niso zajete, ne more spreminjati. Tožnici trdita in z izvedenskim mnenjem dokazujeta prav to, torej, da se je ob izvedbi komasacijskega postopka poseglo v njuni nepremičnini, ki nista bili zajeti v komasacijsko območje. Upravni organ, ki vodi postopek komasacije, mora zato te okoliščine raziskati, morebitne napake odpraviti, vse pa v odločbi pojasniti in argumentirati.
Dejstvo je, da sta bila akta nična že od njunega nastanka in bi zatorej morala tožena stranka, ki je o zadevi odločala po tem, ko je bila odločitev sodišča o ničnosti aktov že sprejeta, bodisi zahtevati od izvedenca, da mnenje ustrezno popravi tako, da teh aktov ne bo več upošteval bodisi jih sama izvzeti iz mnenja. Vsekakor pa se nanju ne bi smela opirati v svoji odločitvi (neposredno ali posredno preko v celoti sprejetega mnenja izvedenca). S tem, ko je tožena stranka upoštevala celotno mnenje in se celo smiselno oprla na način akta, je zmotno uporabila določbe ZUP o pravnih posledicah odprave ničnih aktov.
Tožnici zahtevata, da se jima zakupnina povrne in to utemeljujeta s tem, da sta bili v sklenitev zakupne pogodbe primorani zaradi izvedbe postopka komasacije. To pomeni, da je zakupnina, ki jo plačujeta tožnici, dejansko škoda, ki jima nastaja zato, ker zaradi komasacijskega postopka ne moreta uporabljati lastnih zemljišč. Po določbi 132. člena OZ se namreč kot škoda šteje tudi zmanjšanje premoženja (navadna škoda) ali preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček), nastalo škodo pa je dolžan povrniti tisti, ki jo povzroči (131. člen OZ). Zahtevek tožnic je torej odškodninski zahtevek, uveljavljanje takega zahtevka pa postopek komasacije ne predvideva.
Upravni organ upoštevanja izvedenskega mnenja, ne da bi bilo ocenjeno glede na ostale dokaze, ne more opravičiti z navedbo, da gre pri izvedenki za strokovnjaka, ki ravna v skladu s pravili stroke, torej smiselno, da v ugotovitve izvedenke ne sme dvomiti niti jih ocenjevati. Dokazna ocena mora vsebovati oceno vsakega posameznega dokaza z navedbo, zakaj mu upravni organ sledi, kar mora biti prepričljivo in logično obrazloženo.
Po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP je mogoče novo zahtevo zavreči tako v primeru, kadar o isti upravni zadevi že teče postopek, kot v primeru, kadar je o njej že pravnomočno odločeno. Bistvena je torej opredelitev, ali je obravnavano zadevo šteti za isto zadevo kot zadevo za odobritev pravnega posla na podlagi 22. člena ZKZ, ki je stekel pri organu na podlagi vlog strank C.C. in tožnika. Po mnenju sodišča obravnavana zadeva, katere pravna podlaga je 25. člen ZKZ, ni ista upravna zadeva kot zadeva po 22. členu KZK. Zadevi se razlikujeta tako po dejanskem kot pravnem stanju, zato organ ni imel podlage, da vlogo tožnika zavrže. Ob ugotovitvi, da je predmet obeh postopkov ista nepremičnina, je nepravilna izpeljava, da gre za isto upravno zadevo. Zgolj ugotovitev, da je v obeh postopkih ista ena dejanska okoliščina, organu še ne daje podlage za zaključek, da gre za isti upravni postopek. Torej dejstvo, da je predmet obeh postopkov ista nepremičnina (kar tudi v celoti ne drži, ker je v obravnavani zadevi predmet le solastniški delež iste nepremičnine), ne zadostuje za uporabo določbe 4. točke 129. člena ZUP.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev - kmet mejaš - trenutek sprejema ponudbe
Tožena stranka je svojo odločitev, da tožnik izpolnjuje pogoje iz 23. člena ZKZ, torej da je uveljavljal predkupno pravico kot kmet mejaš, oprla na nepravilno razlago določb ZKZ. Tožnik v času sprejema ponudbe ni štel za kmeta, katerega zemljišče meji na parcelo št. 120/0, zato bi morala tožena stranka svojo odločitev, da ne odobri pravnega posla prodaje kmetijskega zemljišča med prodajalcem C.C. in tožnikom, opreti na to ugotovitev. Njeno stališče, da mora sprejemnik ponudbe pogoje izpolnjevati na dan poteka roka za sprejem ponudbe, ko se šteje, da je bila pogodba sklenjena, je tako v nasprotju z določbo 1. alinee prvega odstavka 24. člena ZKZ in v nasprotju z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 6. 4. 2012. Ker tožnik v času sprejema ponudbe ni izpolnjeval pogojev kot kmet mejaš, ugotavljanje nadaljnjega pogoja določenega v 23. členu ZKZ, ki se nanaša na pridobitev statusa kmeta oziroma izpolnjevanja drugih pogojev iz drugega odstavka 23. člena ZKZ, na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati.