ZKZ člen 19, 19/2, 19/2-4, 19/2-5, 19/3, 19/3-2. OZ člen 564-568.
odobritev pravnega posla - pogodba o preužitku - zakonska analogija - napačna uporaba materialnega prava
Že glede na primerjavo med pogodbo o dosmrtnem preživljanju in preužitkarsko pogodbo, ki izkazuje ujemanje v bistvenih lastnostih, je dana podlaga za sklepanje, da tudi za preužitkarsko pogodbo velja določba četrte alinee drugega odstavka 19. člena ZKZ (ista pravna posledica kot za pogodbo o dosmrtnem preživljanju).
Pogodbo o preužitku (ki po vsebini ustreza ureditvi v določbah členov 564 do 568 OZ) se, če je bila predložena po določbah ZKZ, ki urejajo odobritev pravnega posla, obravnava po določbi četrte alinee drugega odstavka 19. člena ZKZ (v besedilu, kot je veljala od uveljavitve novele ZKZ-B 17. 4. 2003 do uveljavitve novele ZKZ-E 26. 4. 2016), z uporabo metode analognega sklepanja (zakonska analogija).
Podlage za zaključek, da je bila s sprejemom ponudbe sklenjena kupoprodajna pogodba za parc. št. 1297/8 in 1297/9 ni, kajti parceli sta nastali šele 30. 1. 2016 (s pravnim učinkom na ta dan sta bili parceli s takim identifikacijskim znakom ter v osnovnem pravnem položaju vpisani v zemljiško knjigo) ter nista bili navedeni niti v ponudbi za prodajo (objavljeni od 30. 12. 2014 do 29. 1. 2015) niti v izjavi o sprejemu ponudbe, ki jo je podal A.A.. Postopek s ponudbo za prodajo po 20. členu ZKZ, izveden za parc. št. 1297/4, ker je ta po zaključku tega postopka prenehala, je tako razlog, zaradi katerega bi organ moral pri odločanju o zahtevi za odobritev pravnega posla za pridobitev parc. št. 1297/8 in 1297/9 (ki nista bili obseženi s ponudbo ter ne z izjavo o sprejemu ponudbe) uporabiti drugo alineo tretjega odstavka 19. člena ZKZ.
odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla - s sodno odločbo ugotovljena veljavnost pravnega posla - zavrženje vloge
Tožnik bi moral glede na pravnomočnost in izvršljivost sodbe Okrožnega sodišča v Celju v točkah B.I in B.II upoštevati tek 60 - dnevnega roka po 22. členu ZKZ od njune pravnomočnosti dne 18. 9. 2013 dalje. Ta rok je nesporno zamudil, zato je bila njegova vloga za odobritev pravnega posla pravilno zavržena.
Ker upravni organ ne odloča o vrednostnem zahtevku, vloga za odobritev pravnega posla pa se predloži na obrazcu, ki je tipski in tudi sicer v tem primeru ni šlo za neka specifična znanja (vprašanje kdaj začne teči rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla v primeru izdane sodne odločbe), je bila uporaba drugega odstavka 22. člena ZOdvT po presoji sodišča pravilna.
ZUP člen 290, 291, 298. ZKZ člen 2, 2/1, 4, 7, 7/1, 7/1-2. Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč.
ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč - dejanska raba kmetijskih zemljišč - upravna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe
Zoper sklep o dovolitvi izvršbe sodno je varstvo v upravnem sporu zagotovljeno le v obsegu ugovorov, ki se nanašajo na ta sklep. V konkretnem primeru se tožnikovi ugovori nanašajo (tudi) na sklep o dovolitvi izvršbe, zato je sodišče tožbo kot dopustno sprejelo v meritorno obravnavo.
Če je zemljišče v zaraščanju, to še ne pomeni nujno, da gre v smislu navedenega pravilnika za zemljišče, ki predstavlja po rabi „drevesa in grmičevje“.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet mejaš - izbira prodajalca
Upoštevaje jezikovno razlago 2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ, je za presojo statusa predkupnih upravičencev ključno ugotoviti, ali zemljišči mejita. Da sporni zemljišči mejita (da se torej njune parcelne meje v delu neposredno stikajo), izhaja iz ortofoto posnetkov v upravnem spisu. Sprejemnika ponudbe pa sta v upravnem postopku na skicah, ki sta jih priložila, tudi jasno označila dostop do zemljišča.
V primeru, kakršen je obravnavani, ko so vsi sprejemniki ponudbe po kriterijih za določitev predkupnega upravičenca iz prvega in drugega odstavka 23. člena ZKZ izenačeni in je torej namen instituta predkupne pravice dosežen (in ne gre za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, ki je stvarno premoženje države), pa je odločitev o tem, kateremu od sprejemnikov ponudbe bodo prodana kmetijska zemljišča, v celoti odvisna od volje prodajalca (3. točka drugega odstavka 23. člena ZKZ). Ta lahko med predkupnimi upravičenci izbere kateregakoli, ki mu želi prodati kmetijska zemljišča. Nagib, ki ga je vodil pri izbiri kupca, pa za samo odobritev pravnega posla ni pravno pomemben.
ZKZ člen 20, 20/4, 22, 23, 24, 24/1, 24/1-1, 24/2.
odobritev pravnega posla - zahteva za odobritev pravnega posla - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - predkupni upravičenci - status kmeta
Tožnica utemeljeno ugovarja, da organ ni pravilno reševal predhodnega vprašanja, ali B.B. šteje za kmeta. Kot je navedel že organ druge stopnje v svoji odločbi z dne 10. 1. 2014, je treba v obravnavani zadevi, v kateri je B.B. sprejel ponudbo prodajalke 29. 12. 2012, pogoj doseganja pomembnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (vrednost kmetijskih pridelkov na kmetiji, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in iz naslova državnih pomoči) glede na določbo drugega odstavka 24. člena ZKZ ugotavljati za gospodarsko leto 2011 ter mora dosegati najmanj 2/3 letne poprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v tem obdobju.
Vprašanje statusa kmeta bi moral organ reševati na podlagi druge alinee prvega odstavka 24. člena ZKZ, po kateri šteje za kmeta tudi družinski član fizične osebe (iz prve alinee), ki je lastnica, zakupnica oziroma drugačna uporabnica kmetijskega zemljišča, to zemljišče obdeluje sama ali s pomočjo drugih, je za to obdelovanje ustrezno usposobljena in iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka, če (ta družinski član) opravlja kmetijsko dejavnost na kmetiji kot edino oziroma glavno dejavnost in je za to ustrezno usposobljena; kmetijska dejavnost se šteje za edino in glavno dejavnost v primerih iz tretjega odstavka 23. člena ZKZ, to je, če pridelki oziroma sredstva, pridobljena iz te dejavnosti, pomenijo osebi poglavitni vir za preživljanje. Kar pomeni, da je treba najprej ugotoviti, ali izpolnjuje pogoje za status kmeta po prvi alinei prvega odstavka 24. člena ZKZ lastnik kmetijskih zemljišč na predmetnem kmetijskem gospodarstvu (to bi bil po podatkih spisa lahko C.C.), in pri tem pri ugotavljanju dohodkovnega pogoja upoštevati celoten dohodek kmetijskega gospodarstva.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - javna dražba
Izvršilno sodišče je v skladu s sedmim odstavkom 189. člena ZIZ in 25. členom ZKZ najugodnejšega ponudnika pravilno napotilo, da pridobi odločbo o odobritvi pravnega posla.
odobritev pravnega posla - zahteva za odobritev pravnega posla - izdaja potrdila - zaščitena kmetija - dedovanje kmetijskih gospodarstev
Obravnavana zemljišča predstavljajo skupaj več kot 2% skupnih kmetijskih površin zaščitene kmetije, za kar zakon šteje, da bi bila s takim predmetom volila prizadeta gospodarska sposobnost zaščitene kmetije.
Tožnica ugovarja, da je 22. člen ZDKG jasen glede fikcije o potencialni prizadetosti gospodarske sposobnosti zaščitene kmetije – z odtujitvijo več kot 10 % površine zaščitene kmetije (glede na seštevek površinskega obsega vseh volil) in ne z odtujitvijo več kot 2 % (kot lahko površinsko znaša posamezno volilo). Toda glede na zadevo (oziroma vlogo), o kateri se v tem postopku odloča, ko gre zgolj za preveritev, ali so za izdajo potrdila po drugem odstavku 19. člena ZKZ v zvezi z 18. členom ZKZ izpolnjeni pogoji ali ne, to vprašanje ni predmet obravnave, je pa organ, ob ugotovitvi, da znaša površina po sklenjenem dednem dogovoru več kot 2 % površine, pravilno ugotovil, da za pozitivno rešitev tožničine vloge pogoji niso izpolnjeni. Če bi organ upošteval zakonsko fikcijo 10 %, bi pa to lahko pomenilo neizpolnitev volil drugih morebitnih upravičenih oseb - volilojemnikov in s tem njihovo prikrajšanje v zapuščinskem postopku.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - zaščitena kmetija - promet z gozdnim zemljiščem
Odločba po 4. členu ZDKG ima ugotovitveni značaj in samo ugotavlja pravno posledico, ki sledi iz zakona glede na ugotovljeno dejansko stanje. Deklarativna odločba pa pravno učinkuje od tedaj, ko so nastala dejstva, ki so po zakonu pomembna za nastanek pravnega stanja. V primeru ugotavljanja pravnega stanja - statusa zaščitene kmetije - je to od časa nastanka lastninskega in katastrskega stanja, ki ga je pri izdaji odločbe treba upoštevati. To pa lahko organ ugotavlja kadarkoli, saj je v navedenem členu določeno, da zaščitno kmetijo na predlog lastnika, sodišča ali po uradni dolžnosti preveri oziroma določi z odločbo upravni organ.
ZKZ člen 7, 7/2. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 30.
izbris GERK iz kmetijskega gospodarstva - pravica do uporabe kmetijskih zemljišč - skupna lastnina - soglasje sodediča
V primeru skupne lastnine je za določitev uporabnika kmetijskega zemljišča potrebno soglasje več kot polovice lastnikov, česar pa tožnik nima. Tako je zmotno njegovo stališče, da soglasja sodedinje ne potrebuje, ker imenovana ni večinska lastnica spornih nepremičnin. Gre za nepremičnine, ki so del zapuščine, s katero dediča razpolagata skupno, in ker sta njuna deleža enaka, torej tožnik potrebuje soglasje sodedinje, da bi zadostil zakonskemu pogoju za določitev uporabnika kmetijskega zemljišča (več kot polovice latnikov).
ZKZ člen 22, 22/2, 25, 25/1. ZUP člen 129, 129/1. ZIZ člen 189, 189/7, 190, 190/2.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - stranka v postopku - nakup nepremičnine na javni dražbi
Stranka v postopku odobritve pravnega posla v primeru, kot je obravnavani, torej, ko gre za odobritev pravnega posla - nakupa nepremičnine na javni dražbi, je tudi dolžnik v izvršilnem postopku, ki je lastnik nepremičnine, ki je predmet prodaje na javni dražbi.
V postopku odobritve pravnega posla, ki ga mora ponudnik z najvišjo ceno v primeru prodaje zemljišča na javni dražbi obvezno sprožiti (sedmi odstavek 189. člena ZIZ, prvi odstavek 25. člena ZKZ), je ob analogni uporabi drugega odstavka 22. člena ZKZ, po katerem je med drugim stranka postopka tudi prodajalec (lastnik) zemljišča, treba lastnost stranke priznati tudi lastniku zemljišča, ki je predmet take odobritve pravnega posla.
zaščitena kmetija - presoja pogojev za zaščito kmetije - primerljive površine
Pogoje za zaščiteno kmetijo določa 2. člena ZDKG in glede na ugotovitev, da so ti pogoji izpolnjeni, je izpodbijana odločitev pravilna in je tožeča stranka tudi s tožbenimi navedbami ne more izpodbiti. Zakon o kmetijstvu, na katerega se sklicuje tožeča stranka v tožbi, na status zaščitenih kmetij ne vpliva, saj to področje ureja ZDKG kot specialen predpis.
zaščitena kmetija - preveritev pogojev za zaščito kmetije - sprememba pravne podlage zahtevka - stranka v postopku - dediči pokojnega lastnika zaščitene kmetije
Ker se je med postopkom spremenila materialnopravna podlaga zahtevka, s tem pa so posledično postala za odločitev pomembna druga dejstva (boniteta kmetijskih zemljišč), je upravna enota ravnala pravilno, ko je v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP o predlogu z izpodbijano odločbo odločila po vsebini.
Upravna enota tožnika kot enega od sodedičev po pokojnem nekdanjem solastniku kmetije ni obvestila o začetku postopka preverjanja pogojev za zaščito kmetije ter ga tudi ni povabila k priglasitvi udeležbe v postopku v smislu 143. člena ZUP. Tožniku zato v postopku ni bila dana možnost udeležbe.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - vloga za odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge - ista dejanska in pravna podlaga - identiteta zahtevka
Pri odločanju o vlogi tožnika z dne 8. 1. 2015 gre za odločanje o isti upravni zadevi, o kateri je bilo že odločeno s sklepom z dne 17. 4. 2012 na podlagi vloge z dne 30. 3. 2012. V obeh primerih se je odločalo o tožnikovi vlogi za odobritev pravnega posla, o kupoprodajni pogodbi sklenjeni med prodajalcem A.A. in tožnikom, na podlagi tožnikovega sprejema ponudbe obešene na oglasni deski z dne 12. 5. - 14. 6.2010. Zahtevek tožnika je torej v obeh primerih temeljil na isti dejanski podlagi, pa tudi pravni, tj. nespremenjenih določbah ZKZ. Da je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena s sprejemom ponudbe, vendar pod odložnim pogojem naknadne odobritve po ZKZ s strani upravne enote, je stališče sodne prakse že od leta 2009. Dejstvo, da je tožnik vlogi za odobritev z dne 8. 1. 2015 priložil sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani in sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, ne spreminja identitete obeh zahtevkov. Organ naj bi v obeh primerih odločal o pravici tožnika, ki izvira iz sprejema njegove ponudbe, torej pod odložnim pogojem odobritve v sklenjeni kupoprodajni pogodbi (torej ob isti dejanski in pravni podlagi obeh zahtevkov).
ZUP člen 87, 98, 98/1, 235. ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1, 36/1-2, 64, 64/1, 64/1-2.
odobritev pravnega posla - vročanje - osebno vročanje - pomote pri vročanju - rok za pritožbo - dokončni upravni akt - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - prezgodaj vložena tožba
Ob tožbenih navedbah, da se tožnik zaradi poškodovanega hišnega predalčnika brez svoje krivde ni mogel seznaniti s sporočilom o prispelem pismu s prvostopenjsko odločbo in da je bil po poizvedovanju z odgovorom prvostopenjskega organa z dne 1. 7. 2015 šele dne 2. 7. 2015 obveščen o neuspešni vročitvi odločbe, ko mu je bila ta odločba nato tudi vročena (po pooblaščencu), in (že) pritožbeni navedbi, da je bila tožniku odločba prvostopenjskega organa vročena po pooblaščencu (šele) dne 2. 7. 2015, sodišče odločitvi drugostopenjskega organa in njegovemu razlogovanju ne pritrjuje. Po presoji sodišča bi moral drugostopenjski organ, da bi popolno in pravilno ugotovil dejansko stanje, na podlagi katerega bi lahko zaključil o pravočasnosti pritožbe, na pritožbeno navedbo o 2. 7. 2015 kot dnevu vročitve odločbe tožniku to okoliščino in okoliščine vročanja s fikcijo vročitve po četrtem odstavku 87. člena ZUP raziskati.
Izpodbijana odločba prvostopenjskega organa zaradi odprave drugostopenjskega sklepa ne predstavlja dokončnega upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1. Namreč ker je tožnik zoper prvostopenjsko odločbo vložil pritožbo, ki jo je drugostopenjski organ zavrgel, sodišče pa je ta sklep kot nezakonit odpravilo in vrnilo zadevo organu druge stopnje v nov postopek, odločba prvostopenjskega organa še ni dokončna. Tožba zoper odločbo prvostopenjskega organa je torej vložena prezgodaj, saj mora biti najprej izveden pritožbeni postopek.
V obravnavani zadevi gre za pogodbo, katere predmet je (tudi) kmetijsko zemljišče, kar pomeni, da gre za posebno naravo obligacijskega razmerja, ki je drugače urejeno v ZKZ.
Predmet menjave je lahko glede na 45. člen ZKZ le kmetijsko zemljišče za kmetijsko zemljišče, medsebojna menjava pa se izvaja zaradi racionalnejše rabe kmetijskega zemljišča in če vrednost enega zemljišča ne presega vrednosti drugega zemljišča za več kot 50 %. Ker je bil predmet menjave v obravnavanem primeru za kmetijsko zemljišče ter delno kmetijsko, delno stavbno zemljišče stavbno zemljišče, je že glede na opredeljen predmet izpolnitve po predloženi menjalni pogodbi organ lahko zaključil, da pogoj racionalnejše rabe kmetijskega zemljišča ni izpolnjen, zaradi česar mu tudi ni bilo treba ugotavljati nadaljnjega pogoja – tj. morebitno (ne)preseganje določene vrednosti zemljišča, ki je predmet menjave.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet mejaš
Kmet, s katerim je bila sklenjena pogodba o nakupu kmetijskih zemljišč, ima močnejšo predkupno pravico kot tožnik, saj je kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj.
ZKZ člen 17, 19, 19/3, 19/3-2. ZZK-1 člen 40, 40/3, 40/3-1. SPZ člen 27, 28.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - posadna listina - pogodba o priznanju lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - dobra vera
Postopek za pridobitev lastninske pravice tožeče stranke na kmetijskem zemljišču ni tekel tako, kot za promet s kmetijskimi zemljišči določa ZKZ, oziroma kot je določal ZKZ/73, veljaven v času sklenitve kupne pogodbe, saj tožeča stranka ni ne navajala ne predložila o tem dokazil. Po povedanem se sodišče ne more strinjati s tožečo stranko, da bi za pridobitev lastninske pravice zadostoval zgolj potek z zakonom predvidenega roka za priposestvovanje. V listini o priznanju izvirne pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem mora biti dobroverna lastniška posest v smislu 27. in 28. člena SPZ ne le ugotovljena, pač pa tudi izkazana.
Izvedbena uredba Komisije(EU) št. 385/2012 z dne 30. aprila 2012 o obliki poročila s kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za določanje dohodkov in analizo gospodarskega delovanja kmetijskih gospodarstev. Uredba Komisije(ES) št. 868/2008 z dne 3. septembra 2008 o obliki poročila s kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za določanje dohodkov in analizo gospodarskega delovanja kmetijskih gospodarstev.
status kmeta - pogoji za pridobitev statusa kmeta - kmetijska dejavnost - odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči
Iz izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 385/2012 z dne 30. 4. 2012 o obliki poročila s kmetijskega gospodarstva in Uredbe komisije (ES) št. 868/2008 z dne 3. 9. 2008 o obliki poročila s kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za določanje dohodkov in analizo gospodarskega delovanja kmetijskih gospodarstev, ki določa pravila o zbiranju računovodskih podatkov, izhaja, da morajo biti podatki, podani v poročilu kmetijskega gospodarstva, vzeti iz poslovnih knjig, kjer so vpisi sistematični in redni skozi vse obračunsko leto. Organ bi torej podatek, dohodek, katerega višine B.B. ni zatrjeval v smislu dejansko doseženega na kmetiji, lahko tudi preveril v poslovnih knjigah B.B. kmetijskega gospodarstva, glede na nasprotni dokaz.
Stališče drugostopnega organa, da je potrebno za pridelke šteti pridelke, ki so dejansko pridelani na kmetiji, in ne tiste, ki bi glede na kmetovalno površino in pogoje kmetovanja po ekspertni presoji lahko bili pridelani, je sicer na splošni ravni pravilno, vendar pa bi se ob tako visoki razliki med podatkoma organ moral določno opredeliti, katerega od podatkov iz izvedeniškega mnenja izvedenka ni pravilno uporabila, torej ali je bila to cena oz. višina prihodka. S tem, ko je ostal nepresojen dokaz, s katerim je tožnik izpodbijal s strani organa ugotovljeno dejansko stanje, je organ ne samo odločil na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, pač pa tudi kršil pravila postopka.