promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - prednostni upravičenec - samostojni podjetnik posameznik - ugotavljanje dohodka iz kmetijske dejavnosti
Iz 24. člena ZKZ ne izhaja, da bi bil za samostojnega podjetnika posameznika po 5. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ določen pogoj, da ima kot glavno dejavnost registrirano kmetijsko dejavnost, temveč le, da ima registrirano kmetijsko dejavnost.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenci - status kmeta
Ker je bila odločba o priznanju statusa kmeta izdana na podlagi predpisa, ki v času odločanja o odobritvi pravnega posla ni več veljal, je po presoji sodišča prvostopenjski organ pravilno uporabil določbo 111. člena ZKZ.
promet s kmetijskimi zemljišči - prodaja kmetijskega zemljišča na javni dražbi - odobritev pravnega posla - delitev zaščitene kmetije
Ker kupca s kupljenim zemljiščem povečujeta oziroma zaokrožujeta svojo kmetijo, je podana izjema iz druge alinee 18. člena ZKZ. V skladu s to določbo in ustaljeno sodno prakso je v tem primeru dopustna izjema, ki dovoljuje delitev sicer zaščitene kmetije, saj povečanje oziroma zaokrožitev druge kmetije oziroma kmetijskega zemljišča omogoča povečanje posestne strukture slovenskih kmetij.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - ponudba o prodaji kmetijskih zemljišč - sprejem ponudbe - napake volje
Morebitne napake volje glede sklenitve pogodbe je mogoče uveljavljati le s tožbo v civilnem postopku pred pristojnim rednim sodiščem. Na odločitev upravnega organa, ki je odobril pravni posel, pa sklicevanje strank na napake volje ne more imeti vpliva.
Prvostopenjski organ je na podlagi podatkov zemljiške knjige in katastrskih podatkov, torej na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, pravilno ugotovil, da nepremičnine v lasti tožnika obsegajo skupaj 3ha 71a in 31m² primerljivih kmetijskih površin in glede na tak obseg ne izpolnjujejo pogoja iz prvega odstavka 2. člena ZDKG, to je pogoja obsega najmanj 5 ha primerljivih kmetijskih površin.
Glede na to, da v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZKZ upravna enota po preteku roka za sprejem ponudbe obvesti vse druge sprejemnike ponudbe in prodajalca priporočeno s povratnico o tem, kdo je sprejel ponudbo v roku iz četrtega odstavka prejšnjega člena, je zaključiti, da je bil v času odločanja prvostopenjskega organa predpisan način iz prvega odstavka tega člena (obvestilo o sprejemu ponudbe poslati tudi prodajalcu - ponudniku) samo instrumentalen zaradi možnosti izpolnitve pogoja iz drugega odstavka istega člena. To pomeni, da je ugotovitev pravočasnosti sprejema ponudbe (rok določen v četrtem odstavku 20. člen ZKZ) poverjena upravni enoti in torej neizpolnitev zahteve iz prvega odstavka (da se izjava o sprejemu ponudbe pošlje tudi ponudniku) nima materialnopravnih posledic.
izbris GERK-a iz kmetijskega gospodarstva - pravica do uporabe zemljišča - soglasje solastnikov kmetijskega zemljišča
Po izrecni določbi drugega odstavka 5. člena ZKme-1 je pravico do uporabe zemljišč kmetijskega gospodarstva mogoče izkazovati tudi ob sklicevanju na drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe, in ne le z izkazovanjem lastništva, zakupa oziroma pridobljenih soglasij (so)lastnikov.
ZKZ člen 17, 18, 18/1, 18/1-4. ZDKG člen 2, 22. ZDKG-A člen 5, 5/2. URS člen 15, 15/2, 22, 33, 67.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - zahteva za odobritev pravnega posla - dedovanje kmetijskih gospodarstev - zaščitena kmetija - delitev zaščitene kmetije
Pri predmetni izročitvi dednega odpravka gre za promet s kmetijskimi zemljišči (oziroma gozdovi, kmetijami), ki mora biti obravnavan po določbah ZKZ, in torej za pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom med živimi (17. člen ZKZ).
Tožnika zmotno menita, da bi organ pri odločanju moral upoštevati stanje ob vložitvi vloge za odobritev pravnega posla. Podlago za tako presojo predstavlja določba 5. člena ZDKG-A. Da bi se ne upošteval dejanski status kmetije v času odločanja, tudi ne izhaja iz 18. člena ZKZ.
V zadevah pridobitve lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih (gozdovih, kmetijah) s pravnimi posli med živimi po določbah III. poglavja ZKZ se po izrecnem napotilu v četrti alineji 18. člena ZKZ po analogiji uporabljajo določbe 22. člena ZDKG. Ker je analogija utemeljena na skupnih bistvenih lastnostih primerov, to pomeni, da je treba glede na ureditev primera dopustnega oporočnega razpolaganja z zaščiteno kmetijo (da posamezno volilo ne sme preseči 2 %, vsa volila skupaj v oporoki pa ne 10 % skupnih kmetijskih površin), da bi bila primera enako pravno vrednotena, za pravne posle med živimi razlagati določbo tako, da pri posameznem pravnem poslu odsvojitev ne sme preseči 2 %.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenci - vrsti red predkupnih upravičencev - zakupnik zemljišča - vpis zakupnega razmerja v zemljiško knjigo
Ob ugotovitvi, da so izpolnjene vse predpostavke za veljavnost zakupnega razmerja, po mnenju sodišča takemu zakupnemu razmerju pripada predkupna pravica po 23. členu ZKZ, v primeru, da se je predkupni upravičenec ob prijavi na zakupno razmerje skliceval in za to predložil dokaze o obstoju predkupne pravice. 1. točka drugega odstavka 27. člena ZKZ namreč določa, da lahko uveljavlja prednostno pravico zakupnik, pri tem pa ne določa dodatnega pogoja, da bi moral biti zakup vpisan v zemljiško knjigo. Po mnenju sodišča dejstvo, da zakupno razmerje v konkretnem primeru ni bilo vknjiženo v zemljiško knjigo, tožnica pa ga je ob prijavi pravnega posla uveljavlja in dokazovala, ne more imeti učinkov na tretje osebe.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - prepoved odtujitve in obremenitve zemljišča
Vprašanje lastništva nepremičnine in s tem pravice razpolaganja je odvisno od trenutka sklenitve pogodbe. V tem trenutku pa je bil v skladu s podatki zemljiške knjige prodajalec lastnik spornih nepremičnin. Prav tako tedaj v zemljiški knjigi ni bila vpisana nobena omejitev razpolaganja s spornim zemljiščem. Glede na navedeno so se lahko ponudnik in sprejemnika ponudbe utemeljeno zanesli na podatke, vpisane glede lastništva v zemljiški knjigi.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nenamenska raba kmetijskih zemljišč - kakovost kmetijskih zemljišč
Glede na to, da iz podatkov upravnega spisa izhaja, da so bili sporni deli parcel v času izreka inšpekcijskega ukrepa opredeljeni kot kmetijsko zemljišče, tožnika pa drugačne opredelitve v tožbi nista izkazala, nasutje zemljišč z mivko in gramozom predstavlja nekmetijsko rabo, zato je izrečen inšpekcijski ukrep pravilen in zakonit.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenci - vrstni red predkupnih upravičencev - status kmeta - rešeno predhodno vprašanje
Tožnik je v skladu z določbo 24. člena ZKZ status kmeta imel, ker je ta bil dokazan s pravnomočno odločbo. Status kmeta sprejemnika ponudbe v postopku prodaje kmetijskega zemljišča po določbi 24. člena ZKZ je predhodno vprašanje, ki ga lahko organ obravnava sam, ali pa počaka, da je rešeno v posebnem postopku. Če je o predhodnem vprašanju že odločeno s pravnomočnim posamičnim aktom, je organ na ta posamični akt vezan.
melioracija - nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela - odmera nadomestila
Ni sporno, da tožnikove parcele ležijo znotraj melioracijskega območja. Zato je tožnik zavezanec za plačilo stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah v znesku, ki je odmerjen v sorazmerju z velikostjo zemljišč.
zaščitena kmetija - določitev statusa zaščitene kmetije - pogoji za določitev zaščitene kmetije - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba organa druge stopnje
Prvostopenjski organ je lahko upošteval le tista zemljišča, katerih lastnik je na podlagi javnih evidenc A.A. st. Tožnik sam navaja, da A.A. st. ni (bil) lastnik parcel 817/1 in 817/2, drugi odstavek 4. člena ZDKG pa izrecno nalaga organu, da za določitev zaščitene kmetije glede lastništva uporabi podatke iz zemljiške knjige (glede bonitete zemljišč in obsega zemljišč zaščitene kmetije pa podatke iz zemljiškega katastra). Zatrjevana zaznamba spora na to ne more imeti vpliva.
Odločba drugostopenjskega organa ni tak akt, ki ga bi bilo dovoljeno izpodbijati v upravnem sporu, ker z njim ni bilo vsebinsko odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, saj je drugostopenjski organ tožnikovo pritožbo v celoti zavrnil in ni posegel v izrek prvostopenjske odločbe.
Podlage za zaključek, da je bila s sprejemom ponudbe sklenjena kupoprodajna pogodba za parc. št. 1297/8 in 1297/9 ni, kajti parceli sta nastali šele 30. 1. 2016 (s pravnim učinkom na ta dan sta bili parceli s takim identifikacijskim znakom ter v osnovnem pravnem položaju vpisani v zemljiško knjigo) ter nista bili navedeni niti v ponudbi za prodajo (objavljeni od 30. 12. 2014 do 29. 1. 2015) niti v izjavi o sprejemu ponudbe, ki jo je podal A.A.. Postopek s ponudbo za prodajo po 20. členu ZKZ, izveden za parc. št. 1297/4, ker je ta po zaključku tega postopka prenehala, je tako razlog, zaradi katerega bi organ moral pri odločanju o zahtevi za odobritev pravnega posla za pridobitev parc. št. 1297/8 in 1297/9 (ki nista bili obseženi s ponudbo ter ne z izjavo o sprejemu ponudbe) uporabiti drugo alineo tretjega odstavka 19. člena ZKZ.
ZKZ člen 19, 19/2, 19/2-4, 19/2-5, 19/3, 19/3-2. OZ člen 564-568.
odobritev pravnega posla - pogodba o preužitku - zakonska analogija - napačna uporaba materialnega prava
Že glede na primerjavo med pogodbo o dosmrtnem preživljanju in preužitkarsko pogodbo, ki izkazuje ujemanje v bistvenih lastnostih, je dana podlaga za sklepanje, da tudi za preužitkarsko pogodbo velja določba četrte alinee drugega odstavka 19. člena ZKZ (ista pravna posledica kot za pogodbo o dosmrtnem preživljanju).
Pogodbo o preužitku (ki po vsebini ustreza ureditvi v določbah členov 564 do 568 OZ) se, če je bila predložena po določbah ZKZ, ki urejajo odobritev pravnega posla, obravnava po določbi četrte alinee drugega odstavka 19. člena ZKZ (v besedilu, kot je veljala od uveljavitve novele ZKZ-B 17. 4. 2003 do uveljavitve novele ZKZ-E 26. 4. 2016), z uporabo metode analognega sklepanja (zakonska analogija).
Ker upravni organ ne odloča o vrednostnem zahtevku, vloga za odobritev pravnega posla pa se predloži na obrazcu, ki je tipski in tudi sicer v tem primeru ni šlo za neka specifična znanja (vprašanje kdaj začne teči rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla v primeru izdane sodne odločbe), je bila uporaba drugega odstavka 22. člena ZOdvT po presoji sodišča pravilna.
odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla - s sodno odločbo ugotovljena veljavnost pravnega posla - zavrženje vloge
Tožnik bi moral glede na pravnomočnost in izvršljivost sodbe Okrožnega sodišča v Celju v točkah B.I in B.II upoštevati tek 60 - dnevnega roka po 22. členu ZKZ od njune pravnomočnosti dne 18. 9. 2013 dalje. Ta rok je nesporno zamudil, zato je bila njegova vloga za odobritev pravnega posla pravilno zavržena.
ZUP člen 290, 291, 298. ZKZ člen 2, 2/1, 4, 7, 7/1, 7/1-2. Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč.
ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč - dejanska raba kmetijskih zemljišč - upravna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe
Zoper sklep o dovolitvi izvršbe sodno je varstvo v upravnem sporu zagotovljeno le v obsegu ugovorov, ki se nanašajo na ta sklep. V konkretnem primeru se tožnikovi ugovori nanašajo (tudi) na sklep o dovolitvi izvršbe, zato je sodišče tožbo kot dopustno sprejelo v meritorno obravnavo.
Če je zemljišče v zaraščanju, to še ne pomeni nujno, da gre v smislu navedenega pravilnika za zemljišče, ki predstavlja po rabi „drevesa in grmičevje“.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet mejaš - izbira prodajalca
Upoštevaje jezikovno razlago 2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ, je za presojo statusa predkupnih upravičencev ključno ugotoviti, ali zemljišči mejita. Da sporni zemljišči mejita (da se torej njune parcelne meje v delu neposredno stikajo), izhaja iz ortofoto posnetkov v upravnem spisu. Sprejemnika ponudbe pa sta v upravnem postopku na skicah, ki sta jih priložila, tudi jasno označila dostop do zemljišča.
V primeru, kakršen je obravnavani, ko so vsi sprejemniki ponudbe po kriterijih za določitev predkupnega upravičenca iz prvega in drugega odstavka 23. člena ZKZ izenačeni in je torej namen instituta predkupne pravice dosežen (in ne gre za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, ki je stvarno premoženje države), pa je odločitev o tem, kateremu od sprejemnikov ponudbe bodo prodana kmetijska zemljišča, v celoti odvisna od volje prodajalca (3. točka drugega odstavka 23. člena ZKZ). Ta lahko med predkupnimi upravičenci izbere kateregakoli, ki mu želi prodati kmetijska zemljišča. Nagib, ki ga je vodil pri izbiri kupca, pa za samo odobritev pravnega posla ni pravno pomemben.