gozd - promet z gozdovi - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - predkupni upravičenec
Glede na dejstvo, da prodajane parcele niso gozd, noben od sprejemnikov ponudbe ni izkazal, da meji s svojo parcelo na gozd, ki se prodaja. Na podlagi ugotovitve, da noben od sprejemnikov ponudbe s svojo parcelo ne meji na prodajano gozdno, pa bi bil organ dolžan uporabiti naslednji kriterij iz desetega odstavka 47. člena ZG, da ima prednostno pravico drug lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja.
promet s kmetijskimi zemljišči - denacionalizacija - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenci - zakupnik
Določba 28. člena ZDen varuje ob izpolnitvi določenih pogojev zavezance za vrnitev kmetijskih zemljišč, ki so postali zakupniki oziroma najemniki teh zemljišč do izteka rodnosti, vendar ne več kot 10 let, ne da bi bili izpolnjeni pogoji obličnosti sklenitve zakupne oziroma najemne pogodbe, ki jih je določal ZKZ.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - javna dražba
Vloga za odobritev pravnega posla je bila vložena pravočasno, kar pomeni, da je bila v zadevi pravilno upoštevana določba 25. člena ZKZ, ki v prvem odstavku določa, da mora po končani javni dražbi kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, izvršilno sodišče ponudnika, ki je ponudil najvišjo ceno, napotiti na pristojno upravno enoto, da v roku, ki mu ga določi, poda vlogo za pridobitev odobritve pravnega posla.
Neutemeljena je navedba tožnika, da se je status zaščitene kmetije spremenil nezakonito. V postopku je bil organ dolžan upoštevati uradne podatke. Da je kmetija zaščitena, je tako pravilno ugotavljal z vpogledom v zemljiško knjigo; pri tem je tudi pravilno ugotovil, da zaznambe o tem, da bi bila kmetija zaščitena, pri predmetnih nepremičninah ni.
Za odločanje o odobritvi pravnega posla po tretjem odstavku 19. člena ZKZ vprašanje razpolaganja drugega solastnika s svojim solastniškim deležem ni relevantna okoliščina (tudi sicer pa po tretjem odstavku 66. člena Stvarnopravnega zakonika solastnik lahko razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov).
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - prednostni upravičenec - kmet - status kmeta - načelo zaslišanja stranke
Na ustni obravnavi je tožnica predlagala vrsto dokaznih predlogov, ki jih prvostopenjski organ ni izvedel, vse v zvezi s spornim statusom kmeta B.B. Vendar nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja zaradi nepravilne presoje drugostopenjski organ ni dopolnil ter se do s strani tožnice ponujenih dokazov, s katerimi je tožnica izpodbijala pravilnost ugotovitve o statusu kmeta B.B., tudi ni opredelil.
zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - izpolnjevanje pogojev za zaščiteno kmetijo - podatki uradne evidence - dedovanje
Da bi v obravnavanem primeru zapuščinsko sodišče lahko ugotovilo, kdo so dediči po pokojnem A.A., mora zato predhodno ugotoviti, ali je kmetija ob uvedbi dedovanja (smrti zapustnika) izpolnjevala pogoje za zaščito po ZGKG. Če je zemljišče izpolnjevalo pogoje za zaščito po ZGKG, se pri dedovanju uporabljajo določbe ZDKG. Pri tem sodna praksa izrecno dopušča, da se o statusu kmetije odloča kot o predhodnem vprašanju tudi v primerih, ko je šele po uvedbi dedovanja podan predlog za določitev zaščitene kmetije.
zaščitena kmetija - pogoji za zaščiteno kmetijo - pojem zaščitene kmetije - ukvarjanje s kmetijsko dejavnostjo - naslov kmetijsko-gozdarske gospodarske enote
Upravno sodišče je določbo 2. člena ZDKG razlagalo tako, da je presojalo, ali so nepremičnine (poleg kriterija obsega in lastništva) tudi prostorsko – ekonomsko povezane in v zvezi s tem podanost gospodarske enote. Zemljišča morajo predstavljati zaokroženo gospodarsko enoto, morajo biti povezana, v primerni oddaljenosti, ki omogoča obdelovanje, da se jih lahko šteje za gospodarsko enoto. Gre za presojo objektivne primernosti zemljišč za kmetijsko – gozdarsko dejavnost. Določba 3. člena ZDKG ne pomeni dodatnega kriterija, ki bi zapolnjeval pojem gospodarske enote.
Irelevantno v zvezi z zaščito in ugotovitvijo gospodarske enote je dejstvo, da se lastnik ne ukvarja s kmetijstvom.
Pojem zaščitene kmetije je pojem sui generis in ga v celoti zapolnjuje ZDKG. Pojmi iz ZKme-1 imajo drug pravni, čeprav jezikovno podoben pomen. Pojma zaščitene kmetije ni mogoče enačiti s 4. ali 143. členom ZKme-1, zato tudi pri statusu zaščitene kmetije ne obstaja zahteva po ukvarjanju s kmetijsko dejavnostjo (4. člen ZKme-1) ali obveznostjo, da ima KMG – MID določen sedež (oziroma naslov).
Tožnika za obravnavano tožbo nimata pravnega interesa, saj se njun položaj v konkretnem upravnem postopku ne bi spremenil (izboljšal), tudi kolikor bi sodišče tožbi ugodilo in sklep o prekinitvi odpravilo, saj je upravni organ o zadevi odobritve pravnega posla že odločil.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - javna dražba
Tožnik ne more uspeti z ugovori o napačni spremembi statusa kmetije, katere del je obravnavano zemljišče, kot tudi ne, da je bilo zemljišče prodano pod ''pravo'' vrednostjo, saj predmet presoje v tem primeru ni vprašanje pravilnosti statusa oziroma spremembe statusa kmetije, kot tudi ne, ali je bilo zemljišče (ki je bilo predmet dražbe) prodano po realni vrednosti, temveč ''le'', ali je bila odločitev organa o odobritvi pravnega posla pravilna.
kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla - sklenitev pogodbe - smrt stranke
V obravnavanem primeru ni sporno, da sta tako tožnik, kot tudi prizadeta stranka pisno izjavo o sprejemu ponudbe podala v zakonsko določenem roku, to je pred zapuščinskim postopkom, kar glede na zgoraj navedeno stališče pomeni, da je bil pravni posel sklenjen pod odložnim pogojem odobritve pravnega posla s strani pristojne upravne enote s sprejemom ponudbe. Zato je naloga upravne enote, da ob upoštevanju dejanskega in pravnega stanja v trenutku sprejema ponudbe odobri ali zavrne odobritev pravnega posla, pri čemer razlogi, zaradi katerih upravna enota pravnega posla ne odobri, izhajajo iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ.
ZDen člen 66. ZKZ člen 17, 17/1, 19. SPZ člen 27, 28, 43, 43/2. ZD člen 146, 146/3.
denacionalizacija - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - odstop dednega deleža pred delitvijo
Zaveza dediča, da bo odstopil dedni delež tretjemu, še ne ustvarja učinkov prenosa lastninske pravice, kar pomeni, da ne vzdrži tožnikova trditev, da je v konkretnem primeru lastninska pravica prešla na tožnika s podpisom sporazuma ali celo že prej, s trenutkom smrti zapustnika, to je s smrtjo D.D. S smrtjo zapustnika D.D. dedni delež na tožnika z njegovo smrtjo ni mogel preiti, ker tožnik ni bil njegov dedič.
Pridobitev lastninske pravice na podlagi denacionalizacijske odločbe pomeni originaren način pridobitve lastninske pravice. Pokojna E.E. kot zapustnica torej v času sklenitve sporazuma z dne 17. 10. 2002 na podlagi delne denacionalizacijske odločbe, po zatrjevanju strank sporazuma in njihovem zavedanju stanja denacionalizacijske odločbe, še ni pridobila lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet odobritve. Posledično zato ni bil v času sklenitve sporazuma D.D. njen dedič za obravnavano premoženje in C.C. zato ni bil sposoben lastninske pravice prenesti na tožnika.
Pogodba o priposestovanju, da bi izkazala obstoj zakonskih predpostavk kot pravnega temelja za izvirno pridobitev stvarne pravice s priposestvovanjem, mora biti skladna z dejanskimi okoliščinami, ki izhajajo iz ostalih listin, na katerih se priposestvovanje utemeljuje.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenci - dohodek iz kmetijske dejavnosti
Zakon pri ugotavljanju dohodka iz kmetijske dejavnosti izhaja iz vrednosti kmetijskih pridelkov in ne iz dohodka, kot to razlaga tožnik. Vrednost pridelkov pa vključuje poleg na trgu prodanih pridelkov tudi pridelke za domačo porabo in za nadaljnjo obdelavo. Po ustaljeni upravno sodni praksi pa se lahko te okoliščine dokazujejo z različnimi dokazili, tudi z oceno vrednosti pridelkov.
Ugotovljeno je, da ne obstaja noben od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, ki bi preprečeval odobritev pravnega posla kot tudi, da ne gre za zaščiteno kmetijo ali komasacijo in tožnik tem ugotovitvam ne nasprotuje. Ker je med strankama nesporno ugotovljeno, da ti razlogi ne obstajajo, je bila odločitev, da se ne dovoli odobritve spornega pravnega posla obeh upravnih organov pravilna.
izbris GERK - pravica do uporabe zemljišč - zakupna pogodba - tožbena novota
Tožnik šele v tožbi navaja, da ima sklenjeno zakupno pogodbo, da je ta še vedno veljavna in da je zato upravičen, da ima sporne GERK-e vpisane pri svojem kmetijskem gospodarstvu. Sodišče soglaša tako s toženo stranko kot tudi z agrarno skupnostjo, da so take navedbe tožbena novota, ki je v postopku ni dopustno upoštevati in tudi ne izvajati predlaganih dokazov v tej smeri. Odločitev je zato treba sprejeti le na podlagi dejstev in dokazov, ki so bili pridobljeni v upravnem postopku.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - vloga za odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge
Tožnik ni ravnal v skladu s upravno-sodno prakso in je vlogo za odobritev pravnega posla vložil po izteku roka iz 22. člena v povezavi s četrtim odstavkom 20. člena ZKZ. To pa pomeni, da svoje pravice ni uveljavljal v prekluzivnem roku, kar ima za posledico sprejem izpodbijane odločitve.
zaščitena kmetija - promet s kmetijskimi zemljišči - delitev zaščitene kmetije - pogoji za delitev zaščitene kmetije
Tožnikova kmetija bo tudi po razpolaganju z določenimi kmetijskimi zemljišči izpolnjevala pogoje za določitev zaščitene kmetije iz 2. člena ZDKG, kar je eden od pogojev delitve.
ZUP člen 2, 129, 129/1, 129/1-2. ZKme-1 člen 165. Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč člen 11.
dejanska raba zemljišča - sprememba podatkov o dejanski rabi - obvestilo - upravna zadeva - zavrženje vloge
Tožena stranka s tem, ko ni sledila predlogu tožnika za spremembo dejanske rabe kmetijskega zemljišča, ni odločila o nobeni pravici ali obveznosti ali pravni koristi tožnika. Z vodenjem evidence, ki je namenjena izvajanju ukrepov kmetijske politike, se ne odloča o pravicah, ki izhajajo iz te evidence. Vodenje evidence zemljišč torej ne predstavlja upravne zadeve po drugem odstavku 2. člena ZUP, o kateri bi bilo treba odločati v upravnem postopku. Tožeča stranka pa niti v vlogi, ki je bila z izpodbijanim sklepom utemeljeno zavržena, niti v tožbi ne navaja, katere njene pravice oziroma pravne koristi naj bi bile kršene.
ZUP člen 9, 66, 67, 67/1, 154, 154/1. ZKZ člen 19, 22, 23.
odobritev pravnega posla - vloga za odobritev pravnega posla - nerazumljiva vloga - predkupni upravičenec - načelo zaslišanja stranke - ustna obravnava
Pri vlogi za odobritev pravnega posla gre vsebinsko gledano za zahtevek sprejemnika ponudbe, da organ ugotovi (in potrdi z odločbo), da je pravilno sprejel ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda oziroma kmetje ter da je predkupni upravičenec po 23. členu ZKZ z najboljšim vrstnim redom. Že obravnava vloge po vsebini glede na namen po ZKZ daje podlago za presojo, da gre pri vlogi tožnice za vlogo za odobritev pravnega posla. Poleg tega je bila tudi vložena v roku za vložitev vloge za odobritev pravnega posla, kar ni sporno, kar dodatno pritrjuje presoji vloge z vidika namena določb ZKZ o odobritvi pravnega posla.
Upravni organ bi moral, če je menil, da je vloga tožnice nerazumljiva (ali nepopolna), postopati tako, kot za take primere določa ZUP v prvem odstavku 67. člena, to je pozvati tožnico k odpravi pomanjkljivosti, z jasnimi in določnimi napotki, kako naj ravna.
Organ je kršil pravila postopka tudi s tem, ko tožnici pred odločitvijo v zadevi ni dal možnosti izjave (9. člen ZUP). Glede na to, da so v zadevi udeležene stranke z nasprotujočimi interesi, bi v ta namen (da bi vsaka od strank imela možnost izjaviti se o zahtevkih in navedbah ostalih strank) moral razpisati ustno obravnavo (prvi odstavek 154. člena ZUP), in to ne glede na to, da je bila v prejšnjem postopku ustna obravnava že opravljena, saj je bila stvar postopka za izdajo izpodbijane odločbe (v skladu s stališči sodišča v sodbi I U 1330/2014) razjasniti vsebino vloge tožnice.