promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - izročilna pogodba
Po določbi drugega odstavka 19. člena ZKZ odobritev pravnega posla ni potrebna, če gre za pridobitev kmetijskega zemljišča gozda ali kmetije na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ali na podlagi darila za primer smrti in izročilne pogodbe, razen če gre za promet z zaščiteno kmetijo, ki ni v skladu z 18. členom ZKZ. Če bi torej šlo za izročilno pogodbo, odobritev pravnega posla sploh ni bila potrebna, zato tudi ugovor tožnika pravzaprav ni smiseln, saj si s tem ugovorom ne more izboljšati svojega položaja.
Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi tožnik ugovor o previsokem komasacijskem odbitku uveljavljal v času osmih dni po razgrnitvi prvega elaborata o novi razdelitvi zemljišč, kot tudi ne v času osmih dni po razgrnitvi drugega, zaradi podanih pripomb in predlogov spremenjenega in dopolnjenega elaborata o novi razdelitvi zemljišč.
Tožnik ne ugovarja, da organ pri dodelitvi novih zemljišč ne bi upošteval zakonsko dopustne razlike v vrednosti oziroma površini iz 65. člena ZKZ.
Ker tožnik obstoja zakupnega razmerja, tako kot ga določa ZKZ, ni izkazal, torej ni predložil pisne zakupne pogodbe, sodišče v celoti zavrača vse tožbene ugovore, ki se nanašajo na zakup spornih zemljišč in s tem povezanega gospodarskega izkoriščanja teh zemljišč.
ZKZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 24, 24/1, 24/1-4, 24/2.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - izjava stranke - izpolnjevanje pogojev ob sprejemu ponudbe - status kmeta
Dejstvo, na katerega predkupni upravičenec opira predkupno pravico, mora obstajati ob sprejemu ponudbe.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenci - načelo varstva koristi strank - dohodek iz kmetijske dejavnosti - ugotavljanje višine dohodka
Ob dejstvu, da je tožeča stranka v postopku navedla le količine pridelkov, ki naj bi predstavljale dohodek iz kmetijske dejavnosti, ni pa navedla cen, po katerih naj bi te izdelke prodajala, je upravni organ prve stopnje s tem, ko je vrednost kmetijske proizvodnje ugotavljal z upoštevanjem najvišjih možnih prodajnih cen sadja in zelenjave ne ljubljanskih tržnicah, uporabil izračun, ki po presoji sodišča ni v škodo tožeče stranke, kar je v skladu tudi z načelom varstva koristi strank iz 7. člena ZUP.
odobritev pravnega posla - začasna odredba - težko popravljiva škoda - javna korist - ureditvena začasna odredba
S tožbo izpodbijana odločitev o odobritvi pravnega posla je po pravni naravi konstitutivna odločba, ki se realizira tako, da lahko kupec, ki je stranka odobrenega pravnega posla, vknjiži lastninsko pravico v zemljiški knjigi. Izpodbijana odločba se torej ne izvršuje po določbah ZUP. Ker že glede na navedeno zahtevi za izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 ni mogoče ugoditi, je sodišče zahtevo tožeče stranke zavrnilo.
Četudi bi tožnik s predlogom uveljavljal izdajo začasne odredbe na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1, torej v smislu, naj sodišče začasno uredi stanje tako, da zadrži učinkovanje izpodbijane prvostopenjske odločbe do pravnomočne odločitve o tožbi, s tem ne bi mogel uspeti. Sporno razmerje se omejuje na pravni učinek, povezan z odobritvijo in s tem veljavnostjo pravnega posla, ki je podlaga za prenos lastninske pravice s prodajalca na kupca, ter neposredno ne učinkuje na posest na zemljišču. Sicer pa kupec na podlagi v upravnem sporu izpodbijane, torej nepravnomočne odločbe, ne more postati lastnik zadevne nepremičnine, saj je za vpis v zemljiško knjigo potrebna predhodna pravnomočnost prvostopenjske odločbe.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenci - drug kmet - kmetijska organizacija
Stranka z interesom, ki je drug kmet, ima pri nakupu kmetijskih zemljišč prednost pred tožečo stranko kot kmetijsko organizacijo, ki je navedena kot peta po vrstnem redu predkupnih upravičencev.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč - mejni spor
Ugotovitev dejanskega stanja glede spornega poteka meje med parcelo last tožnika in parcelo B.B. za odločitev v stvari ni relevantna. V zadevi je pomembno le to, ali je prišlo do takih posegov v kmetijsko zemljišče, ki bi pomenili kršitev določb ZKZ, pri čemer potek meje med spornima parcelama v naravi za samo odločitev ni relevantna.
Izrek izpodbijane odločbe je v delu, ko opredeljuje predmet odobritve, nejasen. Upravni organ je v postopku odobritve pravnega posla, v okviru določb ZKZ, dolžan odobriti pravni posel v obsegu, kolikor se ta nanaša na kmetijsko zemljišče in ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča. Odločanje o drugih pogojih prodaje ni stvar upravnega organa.
Ni stvar organa, da izvede parcelacijo, kolikor prodajalec ponudi v prodajo zemljišče z mešano rabo.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - zaščitena kmetija - predkupna pravica - vrstni red predkupnih upravičencev - pojem kmeta po ZKZ - izjava stranke
Ugotovitev organa o tem, da tožnica ne izpolnjuje pogoja, da ji pridelki oziroma sredstva, pridobljena iz kmetijske dejavnosti, pomenijo poglavitni vir za preživljanje, je pravilna, saj z višino doseženega osebnega dohodka v letu 2014 občutno presega zatrjevani iz kmetijske dejavnosti doseženi dohodek. To pa pomeni, da tožnica ne izpolnjuje enega od pogojev (druga alineja prvega odstavka 24. člena ZKZ v povezavi s tretjim odstavkom 23. člena tega zakona), ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da je mogoče za osebo iz druge alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ zaključiti, da šteje za kmeta.
Za seznam prodanih proizvodov s samooceno doseženega dohodka organ ni presodil, da bi štel za verodostojen dokaz, na podlagi katerega bi dosegel prepričanje o takem pridobljenem dohodku iz kmetijske dejavnosti, kot je bil zatrjevan in izkazovan. Organ je štel, da gre za dokaz z izjavo stranke (188. člen ZUP), in v čemer mu sodišče pritrjuje, kar pomeni, da bi bil lahko uporabljen zgolj skupaj s še drugimi dokazi, kajti tudi po presoji sodišča ni mogoče šteti, da za dokazovanje dohodka kmetijskega gospodarstva drugih dokazov ne bi bilo mogoče pridobiti.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nenamenska raba kmetijskih zemljišč
Materialno pravna podlaga za izdajo izpodbijane odločbe je 4. člen ZKZ, ki določa, da je kmetijska zemljišča treba uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaženje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rastlin. Trajna rodovitnost tal pa je zagotovljena med ostalim tudi, če tla niso izpostavljena eroziji.
ZKZ člen 63, 63/4, 64, 64/2, 65, 66, 67, 70. ZUP člen 238, 238/3.
komasacija - postopek komasacije - komasirano zemljišče - elaborat - vrednotenje zemljišč - agromelioracijska dela - pritožbena novota
Šele s pritožbo uveljavljani ugovor o previsokem komasacijskem odbitku, brez da bi tožnik v pritožbi tudi navedel, zakaj ga ni uveljavljal že v postopku na prvi stopnji, je tako pritožbena novota, ki je organ druge stopnje ni bil dolžan obravnavati (tretji odstavek 238. člena ZUP).
Ker se je občina zavezala, da bo izvedla vsa potrebna agromelioracijska dela in s tem zagotovila ustrezen dostop (tudi) do parc. št. 1688, tožnik brez podlage ugovarja, da se ne strinja z odmerjeno mejo te parcele zaradi težje obdelave, saj bo na tak način urejen dostop (drugi odstavek 64. člena ZKZ) in s tem zagotovljena možnost ustrezne obdelave.
melioracija - nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela
Kot meliorirane površine, za katere je treba prispevati sredstva za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje sistemov, štejejo vse tiste parcele, ki se nahajajo znotraj melioracijskega območja.
gozd - promet z gozdovi - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - predkupni upravičenec
Glede na dejstvo, da prodajane parcele niso gozd, noben od sprejemnikov ponudbe ni izkazal, da meji s svojo parcelo na gozd, ki se prodaja. Na podlagi ugotovitve, da noben od sprejemnikov ponudbe s svojo parcelo ne meji na prodajano gozdno, pa bi bil organ dolžan uporabiti naslednji kriterij iz desetega odstavka 47. člena ZG, da ima prednostno pravico drug lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja.
promet s kmetijskimi zemljišči - denacionalizacija - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenci - zakupnik
Določba 28. člena ZDen varuje ob izpolnitvi določenih pogojev zavezance za vrnitev kmetijskih zemljišč, ki so postali zakupniki oziroma najemniki teh zemljišč do izteka rodnosti, vendar ne več kot 10 let, ne da bi bili izpolnjeni pogoji obličnosti sklenitve zakupne oziroma najemne pogodbe, ki jih je določal ZKZ.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - javna dražba
Vloga za odobritev pravnega posla je bila vložena pravočasno, kar pomeni, da je bila v zadevi pravilno upoštevana določba 25. člena ZKZ, ki v prvem odstavku določa, da mora po končani javni dražbi kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, izvršilno sodišče ponudnika, ki je ponudil najvišjo ceno, napotiti na pristojno upravno enoto, da v roku, ki mu ga določi, poda vlogo za pridobitev odobritve pravnega posla.
Neutemeljena je navedba tožnika, da se je status zaščitene kmetije spremenil nezakonito. V postopku je bil organ dolžan upoštevati uradne podatke. Da je kmetija zaščitena, je tako pravilno ugotavljal z vpogledom v zemljiško knjigo; pri tem je tudi pravilno ugotovil, da zaznambe o tem, da bi bila kmetija zaščitena, pri predmetnih nepremičninah ni.
Za odločanje o odobritvi pravnega posla po tretjem odstavku 19. člena ZKZ vprašanje razpolaganja drugega solastnika s svojim solastniškim deležem ni relevantna okoliščina (tudi sicer pa po tretjem odstavku 66. člena Stvarnopravnega zakonika solastnik lahko razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov).
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - prednostni upravičenec - kmet - status kmeta - načelo zaslišanja stranke
Na ustni obravnavi je tožnica predlagala vrsto dokaznih predlogov, ki jih prvostopenjski organ ni izvedel, vse v zvezi s spornim statusom kmeta B.B. Vendar nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja zaradi nepravilne presoje drugostopenjski organ ni dopolnil ter se do s strani tožnice ponujenih dokazov, s katerimi je tožnica izpodbijala pravilnost ugotovitve o statusu kmeta B.B., tudi ni opredelil.
zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - izpolnjevanje pogojev za zaščiteno kmetijo - podatki uradne evidence - dedovanje
Da bi v obravnavanem primeru zapuščinsko sodišče lahko ugotovilo, kdo so dediči po pokojnem A.A., mora zato predhodno ugotoviti, ali je kmetija ob uvedbi dedovanja (smrti zapustnika) izpolnjevala pogoje za zaščito po ZGKG. Če je zemljišče izpolnjevalo pogoje za zaščito po ZGKG, se pri dedovanju uporabljajo določbe ZDKG. Pri tem sodna praksa izrecno dopušča, da se o statusu kmetije odloča kot o predhodnem vprašanju tudi v primerih, ko je šele po uvedbi dedovanja podan predlog za določitev zaščitene kmetije.
Tožnika za obravnavano tožbo nimata pravnega interesa, saj se njun položaj v konkretnem upravnem postopku ne bi spremenil (izboljšal), tudi kolikor bi sodišče tožbi ugodilo in sklep o prekinitvi odpravilo, saj je upravni organ o zadevi odobritve pravnega posla že odločil.