URS člen 71. ZKZ člen 20-24. ZG člen 47, 47/10, 47/11.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - dohodek iz kmetijske dejavnosti - gozd - prednostna pravica pri nakupu kmetijskih zemljišč in gozdov - tožbena novota
Le v primeru, če za objavljeno ponudbo sploh ne bi (bilo) podane izjave o sprejemu ponudbe predkupnega upravičenca, ki bi (v primeru izpolnjevanja pogojev po relevantnih predpisih) zagotovil uresničitev zgoraj opredeljenega javnega interesa, bi imel prodajalec možnost izbire kupca in bi se torej pravni posel s kmetijskim zemljiščem, gozdom ali kmetijo podvrgel tržnim zakonitostim.
odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - predkupna pravica - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev - izbira prodajalca - veljavnost pogodbe - uveljavljanje napake volje
Ob upoštevanju kogentnih določil ZKZ o trenutku sklenitve pogodbe za nakup kmetijskega zemljišča in ob upoštevanju, da je bila prvotna izjava o izbiri podana skladno s procesnimi pravili (na ustni obravnavi, kjer je bila omogočena seznanitev strank), je po presoji sodišča prodajalec z izjavo o izbiri kupca, podano na ustni obravnavi, izkoristil svoje razpolagalno upravičenje za izbiro kupca, njegova naknadna ravnanja (v konkretnem primeru naknadna sprememba izbranega kupca) pa v upravnem postopku ne morejo biti pravno učinkovita, saj od trenutka izbire kupca pogodba z izbranim kupcem prodajalca zavezuje že vse od trenutka prejema izjave o sprejemu ponudbe (pod pogojem odobritve s strani upravnega organa). Upravni organ zato kasneje podane izjave (ki niti ni bila podana na ustni obravnavi) ne bi smel upoštevati, temveč bi moral odobriti pravni posel s prvotno izbranim kupcem.
Strogo obličen način prodaje kmetijskega zemljišča ne izključuje uporabe ostalih določb obligacijskega prava, med njimi tudi ne pravil o neveljavnosti pogodb, zato lahko razveljavitev oziroma ničnost sklenjene pogodbe stranke uveljavljajo, vendar le pred sodiščem splošne pristojnosti. Teh okoliščin upravni organ v upravnem postopku ne more presojati.
kmetijska zemljišča - pravni promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev pravnega posla
Glede na citirane določbe ZKZ (zlasti prvega odstavka 22. člena tega zakona) je tako tudi po presoji sodišča prvostopenjski organ pravilno ravnal, ko je zahtevo za odobritev pravnega posla tožnika, ki je prodajalec in ne sprejemnik ponudbe, zavrnil. Vlogo za odobritev pravnega posla mora namreč po izrecni zakonski določbi, ki je po oceni sodišča jasna in ne dopušča razlage, za katero se zavzema tožnik, vložiti sprejemnik ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča in ne prodajalec. Iz povedanega sledi, da promet s kmetijskim zemljiščem v tem primeru ni potekal po pravilih, ki jih določa ZKZ, in je zato odločitev organa pravilna.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2016) člen 32. ZKme-1 člen 5. OZ člen 104, 603.
pravica do uporabe zemljišča - zamuda s plačilom - evidenca GERK - izbris iz evidence GERK
Ker je stranka z interesom zakupnino plačala še pred obvestilom o prenehanju zakupnega razmerja, tožnica zakupne pogodbe ni mogla odpovedati. Pogodba ostaja v veljavi, ker je zakupnik dolžno najemnino plačal, preden mu je bila sporočena odpoved. Nenazadnje tožnica dejstvu, da je stranka z interesom plačala dolžni znesek 6. 12. 2021, ne ugovarja.
Za presojo, ali je stranka z interesom tožnici dolžna plačati še del zakupnine oziroma zamudne obresti, je pristojno sodišče.
Toženka je pravilno štela, da iz predložene zakupne pogodbe in ravnanja strank ne izhaja, da sta se dogovorili, da je pogodba, če zakupnik ne plača zakupnine do 30. 11. tekočega leta, ex lege razdrta.
V zadevi niso sporna pravno relevantna dejstva, katerim ugotavljanju je namenjena ustna obravnava, ampak uporaba predpisa oziroma razlaga pogodbenih določil. O uporabljeni pravni podlagi pa se je tožnica lahko pisno izrekla pred izdajo izpodbijane odločbe, saj jo je organ z dopisom z dne 6. 4. 2022 seznanil s svojo razlago pogodbe oziroma predpisa. Poleg tega je sodišče v zadevi razpisalo obravnavo, na kateri je imela tožnica možnost, da bi dodatno pojasnila svoja pravna naziranja.
gradbeno dovoljenje - zavrnitev zahtevka - nezahtevni kmetijski objekt - kmetija - gradnja - pomožni objekt
Kmetija je (tista) oblika kmetijskega gospodarstva, kjer se nosilec in člani ali članice kmetije ter zaposleni ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo (4. člen ZKme-1). Za kmetijo kot obliko KMG je torej relevantno, da je "delujoča", tj. da se njeni člani ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Ukvarjanje s kmetijsko dejavnostjo predpostavlja tudi prihodke iz te dejavnosti.
Glede na zakonsko pooblastilu prvostopenjskemu organu, da lahko glede gradnje na kmetijskem zemljišču določi tudi strožje pogoje (tako četrti odstavek 3.č člena ZKZ), bi moral prvostopenjski organ glede lokacije novega kmetijsko-gozdarskega objekta primarno presojati pogoje kot določene v Odloku OPN Mozirje in sicer, da morajo biti lokacije za nove kmetijsko-gozdarske objekte določene tako, da ne zmanjšujejo vrednosti krajinske slike prostora in sledijo posebnostim tradicionalnega umeščanja takšnih objektov v prostor, v sklopu kmetijskih gospodarstev in ob gozdnem robu. Prvostopenjski organ pa se je v tem delu opredelil samo do pogoja "v sklopu kmetijskega gospodarstva" in pri tem napačno uporabil materialno pravo glede razlage njegovega pomena.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - status kmeta
Dejstvo, na katerega predkupni upravičene opira predkupno pravico, mora obstajati ob sprejemu ponudbe. Odločba o statusu kmeta je ugotovitvene narave in učinkuje ex tunc.
ZKZ člen 23, 23/1, 23/1-4, 23/4, 24, 24/1, 24/1-1.
kmetijska zemljišča - odobritev pravnega posla - odobritev prodaje kmetijskih zemljišč - status kmeta - predkupna pravica - uveljavljanje predkupne pravice - zloraba pravice
Pri odločanju o (morebitni) zlorabi pravice pri uveljavljanju predkupne pravice v postopku odobritve pravnega posla se je upravni organ dolžan konkretno opredeliti do vseh okoliščin, ki vplivajo na presojo, ali je predkupni upravičenec zlorabil oziroma nameraval zlorabiti status kmeta oziroma da dejansko ne namerava zemljišča uporabljati z namenom kmetijske pridelave.
Vprašanje, ali je nameravani objekt predviden zgolj na območju A, ali pa tudi na območju K1, za odločitev v zadevi niti ni relevantno - kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, je v skladu z Odlokom o OPN tudi gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov v območju namenske rabe K1 dovoljena le, če se izvaja za potrebe delovanja obstoječe kmetije, ta pogoj pa v konkretni zadevi ni izpolnjen.
Kmetija pa je (tista) oblika kmetijskega gospodarstva, kjer se nosilec in člani ali članice kmetije ter zaposleni ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo (4. člen ZKme-1). Za kmetijo kot obliko KMG je torej relevantno, da je "delujoča", tj. da se njeni člani ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Ukvarjanje s kmetijsko dejavnostjo po presoji sodišča predpostavlja tudi prihodke iz te dejavnosti.
gradbeno dovoljenje - kmetijsko zemljišče - kašča - pomožni kmetijskogozdarski objekt - nezahtevni objekt - občinski odlok
Predmet zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja je pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, ki sodi med nezahtevne objekte in naj bi se postavil na zemljišču, ki je kmetijsko zemljišče.
Prostorsko planiranje je izvirna pristojnost občine, zato jim je zakonodajec prepustil, da določijo dodatne pogoje glede na značilnosti prostora, ki je predmet konkretnega urejanja. Pri tem tudi iz obrazložitve predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah ZKZ-E izhaja namen zakonodajalca, da bo po predlagani ureditvi lokalna skupnost za gradnjo objektov in posegov v prostor na kmetijskih zemljiščih lahko predpisala tudi dodatne pogoje in kriterije, ki jih bo moral izpolnjevati investitor za gradnjo na kmetijskem zemljišču.
Občina Vrhnika je skladno z zakonskim pooblastilom določila strožje pogoje od teh, navedenih v členu 3.ča ZKZ.
gradbeno dovoljenje - nezahteven objekt - pomožni kmetijskogozdarski objekt - lastnik
Pogoj za gradnjo pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov na kmetijstkih zemljiščih je obstoj kmetije oziroma stavbnih zemljišč kmetije. Pomožno kmetijsko-gozdarski objekti pa morajo biti namenjeni tej kmetiji oziroma njeni kmetijski dejavnosti.
Organa sta presojala ali tožnica izpolnjuje pogoje ob drugem ali tretjem odstavku 34. člena Odloka o OPN, in zaključila, da po nobenem, ker nima kmetije, za potrebe katere bi se pomožni kmetijsko gospodarski objekt zgradil, kar je bistvena materialno pravna okoliščina za lokacijo A in G.
gradbeno dovoljenje - pogoji za gradnjo na kmetijskem zemljišču - kmetijsko gospodarstvo - kmetija
Kmetija je (tista) oblika kmetijskega gospodarstva, kjer se nosilec in člani ali članice kmetije ter zaposleni ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo (4. člen ZKme-1). Za kmetijo kot obliko KMG je torej relevantno, da je ''delujoča'', tj. da se njeni člani ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Ukvarjanje s kmetijsko dejavnostjo po presoji sodišča predpostavlja tudi prihodke iz te dejavnosti.
V primeru, če delež kmetijskih zemljišč pri prodaji sklopa zemljiških parcel, od katerih so nekatera po namenski rabi kmetijske, druge pa gozdne, predstavlja vsaj 20 odstotkov skupne površine, se pri uveljavljanju predkupne pravice pri nakupu uporablja ZKZ, kar pomeni, da je posledično izključeno uveljavljanje predkupne pravice po ZG, četudi se v postopku izkaže, da predkupnih upravičencev po ZKZ ni.
status kmetijske organizacije - obnova postopka - začasna odredba - odložitvena začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Zatrjevana škoda po presoji sodišča ni niti neposredna niti konkretna, ampak je le hipotetična. Do nje naj bi namreč prišlo v prihodnosti in šele pod pogojem, da prvostopenjski organ tožnici ne bi priznal statusa kmetijske organizacije v obnovljenem postopku, sodišče pa bi tožbi zoper izpodbijani sklep ugodilo in ga odpravilo.
Tožnica lahko status predkupne upravičenke uveljavlja v postopkih odobritve pravnega posla, ne glede na to, ali ji je status kmetijske organizacije po ZKZ priznan s posebno odločbo, izdano po šestem odstavku 24. člena ZKZ. Svoje predkupno upravičenje namreč lahko izkaže na način, določen v petem odstavku 24. člena ZKZ, torej z registrirano kmetijsko dejavnostjo (kar je razvidno iz javnih evidenc za (med drugim) gospodarske družbe, npr. AJPES) in z ustrezno izkazanimi prihodki več kot 50 % iz naslova kmetijske dejavnosti. In kot je pravilno opozorila že toženka v svojem odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe in s čimer se strinja tudi tožnica, gre v postopkih odobritve pravnega posla pri tem za odločitev o predhodnem vprašanju. Posledično to tudi pomeni, da z zadržanjem odločbe o priznanju statusa kmetijske organizacije tožnica ni onemogočena v uveljavljanju svoje predkupne pravice kot kmetijske organizacije po 5. točki prvega odstavka 24. člena ZKZ oziroma te pravice, tj. pravice uveljavljanja statusa kmetijske organizacije, ni izgubila.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - vsebina ponudbe - stavbna zemljišča - sprejem ponudbe - položitev varščine
Upravni organ v postopku odobritve pravnega posla v okviru določb ZKZ in ZG odloča o odobritvi pravnega posla v obsegu, kolikor se ta nanaša na kmetijsko zemljišče in gozd. Vendar to ne pomeni, da prodajalec skupaj s kmetijskim in gozdnim zemljiščem ne sme prodajati še stavbnega zemljišča. Vsebina ponudbe je namreč v domeni prodajalca. Gre za izraz volje prodajalca in pomeni le, da se je prodajalec odločil, da tudi zemljišče, ki je sicer stavbno, prednostno ponudi predkupnim upravičencem po ZKZ. To pa ni nezakonito, saj ZKZ prodajalca pri svobodi sklepanja pogodbenih razmerij omejuje le pri prodaji kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda. Pogojevanje nakupa kmetijskega zemljišča skupaj s stavbnim in s tem pogoj ponudbe, da se zemljišča prodajajo skupaj, v paketu, tudi ni v nasprotju z ZKZ.
Plačilo varščine je bilo bistven pogoj za veljavnost sprejema ponudbe. Da je stranka z interesom A. A. varščino plačal in to ob sprejemu ponudbe, ni sporno, torej je stranka z interesom A. A. ta pogoj (ki je glede na vsebino ponudbe res bistven) izpolnil. Ker pa je zahtevano potrdilo posredoval v še odprtem roku za sprejem ponudbe, je tudi po presoji sodišča šteti, da so bili za veljaven sprejem ponudbe izpolnjeni vsi zahtevani pogoji.
Povedano drugače stvar upravnega organa torej je, da v upravnem postopku odobritve presodi, ali listina o priznanju izvirne pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem temelji na v zakonu določenih dejanskih okoliščinah, katerih prava posledica je izvirna pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem (43. člen SPZ) oziroma ali listina po vsebini ne predstavlja pravnega temelja za pravno poslovno pridobitev lastninske pravice v smislu 17. člena ZKZ.
Tudi posadna listina, ki lahko izkazuje nastanek lastninske pravice s priposestvovanjem, če so za to izpolnjeni v 43. členu SPZ določeni pogoji, je potrebno predložiti v odobritev po določbah ZKZ, ne glede na to, ali je zapisana v obliki pogodbe ali kot zemljiškoknjižno dovolilo.
zakup - zakup kmetijskih zemljišč - status kmeta - obnova postopka - pravnomočno končan postopek - pravni interes - stranka v postopku
Sodišče sicer pritrjuje upravnemu organu, da priznanje statusa kmeta samo po sebi ne predstavlja poseganje v kakršnekoli pravice oziroma pravne koristi drugih oseb, vendar pa je po presoji sodišča situacija drugačna, če je postopek za preverbo statusa kmeta sprožen potem, ko je že v teku postopek zakupa določenih kmetijskih zemljišč, v katere ravno priznanje statusa kmeta vpliva na izbiro osebe, ki bo med ponudbami za zakup kmetijskega zemljišča izbrana kot ponudnik z najboljšim vrstnim redom oziroma prednostno pravico do zakupa.
Tožnik, glede na okoliščine konkretnega primera, predstavlja osebo, ki bi morala sodelovati kot stranski udeleženec v postopku.
ZKZ člen 2, 2/1, 2/2, 2/3, 19, 19/2, 19/2-6, 20, 21, 22. ZUP člen 6, 8, 237, 237/2, 237/2-7, 251.
kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - prodaja kmetijskih zemljišč - odobritev pravnega posla - predmet prodaje - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - namenska raba zemljišč - dejanska raba kmetijskih zemljišč - zloraba pravice - namen zakona
Za presojo statusa zemljišča v postopku odobritve pravnega posla je ključna namenska raba, določena v prostorskih aktih, saj bi drugačna razlaga, kot je večkrat izpostavilo že Vrhovno sodišče RS, lahko omogočila lastniku, da se izogne uporabi prisilnih določb ZKZ, predvsem pa bi tudi nujno vodila do arbitrarnosti pri odločanju upravnih organov o tem, katera zemljišča, ki so v prostorskem aktu opredeljena kot kmetijska, je šteti kot taka, katera pa so zaradi svoje nekmetijske rabe izgubila takšen status, s čimer bi se izvotlil pomen specialne ureditve prometa s kmetijskimi zemljišči po ZKZ, ki imajo podlago v drugem odstavku 71. člena Ustave.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - vzpostavitev prejšnjega stanja
Med strankama ni sporno, da je zemljišče, na katerem je bila odložena hlodovina in krajniki, opredeljeno kot kmetijsko zemljišče, in prav tako ni sporno, da je bil navedeni material odložen na delu tega zemljišča.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - vzpostavitev prejšnjega stanja - odstranitev objekta - objekt za obveščanje in oglaševanje
Del zemljišča se uporablja za oglaševanje saj je na njem postavljena sporna konstrukcija. Postavitev konstrukcije nedvomno predstavlja nenamensko rabo kmetijskega zemljišča.