ZKZ člen 17, 19, 22, 22/1, 25, 25/1, 25/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZIZ člen 182, 189, 189/7, 189/6, 192, 192/1.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - javna dražba - izvršilni postopek - najugodnejši ponudnik
V postopku odobritve pravnega posla prodaje zemljišča se v sodnem izvršilnem postopku preverja le, ali so podane v 19. členu ZKZ taksativno naštete ovire, zaradi katerih odobritev ni mogoča. V zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja pogojev, ali je promet potekal po postopku in na način, določen z ZKZ in ali je upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 23. členu ZKZ pa v primeru prodaje kmetijskega zemljišča na javni dražbi navedenih pogojev ni mogoče ugotavljati v postopku za odobritev pravnega posla.
Pri prodaji nepremičnine na javni dražbi je pravica predkupnega upravičenca varovana po 182. členu ZIZ (ki daje zakonitemu predkupnemu upravičencu prednost pred najugodnejšim ponudnikom, če takoj po končani dražbi izjavi, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji) ter tako v tem primeru postopek uveljavljanja predkupne pravice specialno ureja ZIZ. Promet oziroma pridobitev lastninske pravice v teh primerih usmerja izvršilno sodišče.
Člen 114 ZUP v primeru, ko je v postopku udeleženih več oseb z nasprotujočimi si interesi, nalaga kritje stroškov postopka stranki, ki je povzročila postopek, a le, če se je ta končal v njeno škodo. Postopek odobritve pravnega posla je nujen del pravnega prometa s kmetijskimi zemljišči, saj brez njega promet s kmetijskimi zemljišči ni mogoč. Zato ni mogoče pritrditi tožbenim navedbam, da je postopek odobritve pravnega posla zakrivil prodajalec z nesklenitvijo prodajne pogodbe.
Ker prodajalčeva kmetija izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo, je treba v nadaljevanju upoštevati tudi določbo prvega odstavka 18. člena ZKZ, ki določa pogoje za delitev zaščitene kmetije.
Tožena stranka je pravilno štela, da bi solastništvo kmetijskih zemljišč moralo biti izkazano s pravnomočnim sklepom o dedovanju ali vpisano v zemljiško knjigo. Tega dokazila tožnik organu pred izdajo odločbe ni predložil, zato po presoji sodišča, ne glede na določbo 139. člena ZD ali določbo 41. člena SPZ-1, upravni organ ni bil dolžan upoštevati zapuščinskega postopka, ki je v teku v zvezi z nepremičninami in odločitev opreti na tožnikovo pričakovano pravico.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek omd - kontrola
Za odločitev, da se tožnikov zahtevek OMD deloma zavrne, je bistveno, da je bila ob kontroli pri določenih površinah ugotovljena drugačna dejanska raba (in to takšna, pri kateri zahtevka OMD ni mogoče uveljavljati) od tiste rabe, ki jo je tožnik prijavil v zbirni vlogi.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - prepoved uporabe kmetijskega zemljišča v drug namen - izrek odločbe - nejasen izrek odločbe
Kmetijski inšpektor je pristojen, da, skladno z ZKZ prepove uporabo kmetijskega zemljišča v kakšen drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo.
Določitev tistega, ki mora izpolniti naloženo obveznost, je bistvenega pomena, saj je le tako mogoče preizkusiti sprejeto odločitev, navsezadnje, kolikor bi postala dokončna, tudi izvršiti.
ZKZ člen 22, 22/2, 25. ZIZ člen 189, 189/7. ZUP člen 43, 44.
promet s kmetijskimi zemljišči - javna dražba - odobritev pravnega posla - stranka v postopku
Ne glede na pravno ureditev postopka prometa z nepremičninami na javni dražbi v postopku izvršbe ni nobenega razloga, da v postopku odobritve pravnega posla ne bi bila uporabljena določba drugega odstavka 22. člena ZKZ, po kateri so stranke postopka odobritve pravnega posla razen prodajalca in kupca (pogodbenih strank) tudi vsi, ki so sprejeli ponudbo. V takšnem položaju je tudi tisti, ki je v postopku izvršbe sodeloval kot zainteresirani kupec. To pa mu v skladu s citiranim zakonskim določilom daje položaj stranke tudi v upravnem postopku odobritve pravnega posla.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - izročilna pogodba
Po določbi drugega odstavka 19. člena ZKZ odobritev pravnega posla ni potrebna, če gre za pridobitev kmetijskega zemljišča gozda ali kmetije na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ali na podlagi darila za primer smrti in izročilne pogodbe, razen če gre za promet z zaščiteno kmetijo, ki ni v skladu z 18. členom ZKZ. Če bi torej šlo za izročilno pogodbo, odobritev pravnega posla sploh ni bila potrebna, zato tudi ugovor tožnika pravzaprav ni smiseln, saj si s tem ugovorom ne more izboljšati svojega položaja.
Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi tožnik ugovor o previsokem komasacijskem odbitku uveljavljal v času osmih dni po razgrnitvi prvega elaborata o novi razdelitvi zemljišč, kot tudi ne v času osmih dni po razgrnitvi drugega, zaradi podanih pripomb in predlogov spremenjenega in dopolnjenega elaborata o novi razdelitvi zemljišč.
Tožnik ne ugovarja, da organ pri dodelitvi novih zemljišč ne bi upošteval zakonsko dopustne razlike v vrednosti oziroma površini iz 65. člena ZKZ.
Ker tožnik obstoja zakupnega razmerja, tako kot ga določa ZKZ, ni izkazal, torej ni predložil pisne zakupne pogodbe, sodišče v celoti zavrača vse tožbene ugovore, ki se nanašajo na zakup spornih zemljišč in s tem povezanega gospodarskega izkoriščanja teh zemljišč.
ZKZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 24, 24/1, 24/1-4, 24/2.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - izjava stranke - izpolnjevanje pogojev ob sprejemu ponudbe - status kmeta
Dejstvo, na katerega predkupni upravičenec opira predkupno pravico, mora obstajati ob sprejemu ponudbe.
odobritev pravnega posla - začasna odredba - težko popravljiva škoda - javna korist - ureditvena začasna odredba
S tožbo izpodbijana odločitev o odobritvi pravnega posla je po pravni naravi konstitutivna odločba, ki se realizira tako, da lahko kupec, ki je stranka odobrenega pravnega posla, vknjiži lastninsko pravico v zemljiški knjigi. Izpodbijana odločba se torej ne izvršuje po določbah ZUP. Ker že glede na navedeno zahtevi za izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 ni mogoče ugoditi, je sodišče zahtevo tožeče stranke zavrnilo.
Četudi bi tožnik s predlogom uveljavljal izdajo začasne odredbe na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1, torej v smislu, naj sodišče začasno uredi stanje tako, da zadrži učinkovanje izpodbijane prvostopenjske odločbe do pravnomočne odločitve o tožbi, s tem ne bi mogel uspeti. Sporno razmerje se omejuje na pravni učinek, povezan z odobritvijo in s tem veljavnostjo pravnega posla, ki je podlaga za prenos lastninske pravice s prodajalca na kupca, ter neposredno ne učinkuje na posest na zemljišču. Sicer pa kupec na podlagi v upravnem sporu izpodbijane, torej nepravnomočne odločbe, ne more postati lastnik zadevne nepremičnine, saj je za vpis v zemljiško knjigo potrebna predhodna pravnomočnost prvostopenjske odločbe.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenci - načelo varstva koristi strank - dohodek iz kmetijske dejavnosti - ugotavljanje višine dohodka
Ob dejstvu, da je tožeča stranka v postopku navedla le količine pridelkov, ki naj bi predstavljale dohodek iz kmetijske dejavnosti, ni pa navedla cen, po katerih naj bi te izdelke prodajala, je upravni organ prve stopnje s tem, ko je vrednost kmetijske proizvodnje ugotavljal z upoštevanjem najvišjih možnih prodajnih cen sadja in zelenjave ne ljubljanskih tržnicah, uporabil izračun, ki po presoji sodišča ni v škodo tožeče stranke, kar je v skladu tudi z načelom varstva koristi strank iz 7. člena ZUP.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenci - drug kmet - kmetijska organizacija
Stranka z interesom, ki je drug kmet, ima pri nakupu kmetijskih zemljišč prednost pred tožečo stranko kot kmetijsko organizacijo, ki je navedena kot peta po vrstnem redu predkupnih upravičencev.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč - mejni spor
Ugotovitev dejanskega stanja glede spornega poteka meje med parcelo last tožnika in parcelo B.B. za odločitev v stvari ni relevantna. V zadevi je pomembno le to, ali je prišlo do takih posegov v kmetijsko zemljišče, ki bi pomenili kršitev določb ZKZ, pri čemer potek meje med spornima parcelama v naravi za samo odločitev ni relevantna.
Izrek izpodbijane odločbe je v delu, ko opredeljuje predmet odobritve, nejasen. Upravni organ je v postopku odobritve pravnega posla, v okviru določb ZKZ, dolžan odobriti pravni posel v obsegu, kolikor se ta nanaša na kmetijsko zemljišče in ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča. Odločanje o drugih pogojih prodaje ni stvar upravnega organa.
Ni stvar organa, da izvede parcelacijo, kolikor prodajalec ponudi v prodajo zemljišče z mešano rabo.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - zaščitena kmetija - predkupna pravica - vrstni red predkupnih upravičencev - pojem kmeta po ZKZ - izjava stranke
Ugotovitev organa o tem, da tožnica ne izpolnjuje pogoja, da ji pridelki oziroma sredstva, pridobljena iz kmetijske dejavnosti, pomenijo poglavitni vir za preživljanje, je pravilna, saj z višino doseženega osebnega dohodka v letu 2014 občutno presega zatrjevani iz kmetijske dejavnosti doseženi dohodek. To pa pomeni, da tožnica ne izpolnjuje enega od pogojev (druga alineja prvega odstavka 24. člena ZKZ v povezavi s tretjim odstavkom 23. člena tega zakona), ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da je mogoče za osebo iz druge alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ zaključiti, da šteje za kmeta.
Za seznam prodanih proizvodov s samooceno doseženega dohodka organ ni presodil, da bi štel za verodostojen dokaz, na podlagi katerega bi dosegel prepričanje o takem pridobljenem dohodku iz kmetijske dejavnosti, kot je bil zatrjevan in izkazovan. Organ je štel, da gre za dokaz z izjavo stranke (188. člen ZUP), in v čemer mu sodišče pritrjuje, kar pomeni, da bi bil lahko uporabljen zgolj skupaj s še drugimi dokazi, kajti tudi po presoji sodišča ni mogoče šteti, da za dokazovanje dohodka kmetijskega gospodarstva drugih dokazov ne bi bilo mogoče pridobiti.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nenamenska raba kmetijskih zemljišč
Materialno pravna podlaga za izdajo izpodbijane odločbe je 4. člen ZKZ, ki določa, da je kmetijska zemljišča treba uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaženje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rastlin. Trajna rodovitnost tal pa je zagotovljena med ostalim tudi, če tla niso izpostavljena eroziji.
ZKZ člen 63, 63/4, 64, 64/2, 65, 66, 67, 70. ZUP člen 238, 238/3.
komasacija - postopek komasacije - komasirano zemljišče - elaborat - vrednotenje zemljišč - agromelioracijska dela - pritožbena novota
Šele s pritožbo uveljavljani ugovor o previsokem komasacijskem odbitku, brez da bi tožnik v pritožbi tudi navedel, zakaj ga ni uveljavljal že v postopku na prvi stopnji, je tako pritožbena novota, ki je organ druge stopnje ni bil dolžan obravnavati (tretji odstavek 238. člena ZUP).
Ker se je občina zavezala, da bo izvedla vsa potrebna agromelioracijska dela in s tem zagotovila ustrezen dostop (tudi) do parc. št. 1688, tožnik brez podlage ugovarja, da se ne strinja z odmerjeno mejo te parcele zaradi težje obdelave, saj bo na tak način urejen dostop (drugi odstavek 64. člena ZKZ) in s tem zagotovljena možnost ustrezne obdelave.
melioracija - nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela
Kot meliorirane površine, za katere je treba prispevati sredstva za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje sistemov, štejejo vse tiste parcele, ki se nahajajo znotraj melioracijskega območja.