ZKZ člen 24, 24/1, 24/1-1. ZUP člen 9, 251, 251/1.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - status kmeta - načelo zaslišanja strank - dopolnitev dokaznega postopka
V primeru, ko drugostopenjski organ sam dopolnjuje postopek, mora imeti stranka zagotovljene enake procesne pravice, kot ji gredo po ZUP v postopku na prvi stopnji. Imeti mora torej možnost, da se opredeli o dejstvih, ki jih je ugotovil drugostopenjski organ.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - namenska raba zemljišč - reklamni pano
Postavitev reklamnega panoja na kmetijskem zemljišču namreč ne predstavlja uporabe zemljišča za kmetijske namene, torej za kmetijsko pridelavo. Že taka ugotovitev daje podlago za zaključek o nenamenski rabi kmetijskega zemljišča, to je rabi kmetijskega zemljišča, ki je v nasprotju z - v prvem odstavku 4. člena ZKZ - zapovedano rabo kmetijskih zemljišč (v skladu z njihovim namenom), in podlago za izrek ukrepa prepovedi uporabe kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo (prva alineja pododstavka B) 107. člena ZKZ).
ZKZ člen 39, 40, 40/3, 55, 59, 63, 64. ZUP člen 214. Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (2004) člen 16, 21. URS člen 14, 22, 25.
komasacija - kriterij zaokroženosti zemljišč - razgrnitev podatkov - pripombe na elaborat
Ker je razgrnitev elaboratov (tudi elaborata o novi razdelitvi zemljišč) v komasacijskem postopku namenjena podajanju pripomb in predlogov komasacijskih udeležencev, sodišče presoja pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja le v zvezi s pripombami oziroma predlogi, ki jih je tožnica podala na zapisnike komasacijske komisije in pravilnost uporabe materialnega prava v zvezi z njihovo zavrnitvijo. Ostale ugovore, ki jih je tožnica navedla v pritožbi in jih ponavlja v tožbi pa le, kolikor kažejo na vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.
Uporaba kriterija ˝čimbolj zaokrožena zemljišča˝ ni mogoča, ker tožnica primerjavo oziroma uporabo kriterija izvede zgolj na enem obdelovalnem kosu oziroma na odvzemu enega kosa. Vprašanje uporabe glavnega kriterija se namreč presoja v okviru vseh v komasacijo vloženih zemljišč v primerjavi z dodeljenimi.
ZKZ člen 55, 64, 65, 70. Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (2004) člen 16, 21.
komasacija - nova razdelitev zemljišč - razlika med vrednostjo vloženih in dodeljenih zemljišč - kriterij zaokroženosti zemljišč - tožbena novota - pripombe na elaborat
Razgrnitev elaboratov (tudi elaborata o novi razdelitvi zemljišč) je v komasacijskem postopku namenjena podajanju pripomb in predlogov komasacijskih udeležencev, zato sodišče presoja pravilnost ugotovljenega dejanjskega stanja le v zvezi s pripombami opziroma predlogi, ki jih je tožnik podal na zapisnike komasacijske komisije in na ustni obravnavi in pravilnost uporabe materialnega prava v zvezi z njihovo zavrnitvijo.
Iz obrazložitve zavrnitve posameznih konkretnih ugovorov zoper odvzete in dodeljene parcele izhaja, da sodišče zavrača ugovor o kršitvi določbe, ki naj se v komasaciji uresniči, da upravičenec dobi čimbolj zaokrožena zemljišča. Tožnik je dobil zemljišča v manj kosih, kot jih je imel pred izvedeno komasacijo, upoštevana pa je tudi njegova želja, da je čimveč zemljišč v bližini njegovega bivališča.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev
Ob enakih pogojih se med kmeti, uvrščenimi na isto mesto v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZKZ, pravico do nakupa določi tako, da ima prednost kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino in glavno dejavnost.
ZKZ člen 21, 23. ZEN člen 2, 2/2, 19, 19/1, 19/3, 28, 28/2. ZG člen 47, 47/10.
odobritev pravnega posla - vrstni red predkupnih upravičencev - meja - javna pot - izjava o sprejemu ponudbe - oblika kot pogoj za veljavnost
Sprejemniku ponudbe ni potrebno, da že ob sprejemu ponudbe navede vrstni red predkupne pravice.
Organ je na podlagi zahteve za odobritev pravnega posla dolžan presojati vrstni red sprejemnikov predkupnih upravičencev, določen v 23. členu ZKZ, za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja v postopku odobritve.
Tudi v primeru, ko gre le za eno točko, kot izkazujejo katastrski podatki, sta zemljišči mejni (v smislu ZKZ).
Oobličnost pošiljanja izjave o sprejemu ponudbe, kot je predpisana v 21. členu ZKZ (priporočeno s povratnico), ni pogoj za veljavnost pravnega posla.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč - sprejem ponudbe - rok za sprejem ponudbe
Ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča ni mogoče šteti za ločen ali neodvisen postopek, pač pa za (prvi) del enotnega postopka prometa s kmetijskim zemljiščem. Za postopke prometa s kmetijskimi zemljišči, ki so bili začeti do uveljavitve ZKZ-E, je 55. člen tega zakona določil, da se končajo po dosedanjih predpisih. Ker je bila ponudba SKZG za prodajo dveh gozdnih zemljišč vložena in objavljena še pred uveljavitvijo ZKZ-E, bi morala tožena stranka postopek izpeljati po prej veljavnih pravilih in za vložitev vloge za odobritev pravnega posla upoštevati šestdesetdnevni in ne tridesetdnevni rok.
ZKZ člen 20, 20/1, 21, 21/1, 21/2, 21/3. ZZK člen 5.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - izjava o sprejemu ponudbe - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine
Izjava o sprejemu ponudbe je pravilno podana in veljavna, če se v bistvenih sestavinah sklada s ponudbo, tako da se z vsebino, kot izhaja iz ponudbe, in izjavo o sprejemu take ponudbe lahko sklene pogodba za nakup zemljišč. Temu pa tožnikova izjava ni ustrezala, saj se ponudba prodajalcev in tožnikov sprejem ponudbe v delu, ki se nanaša na prodajno ceno, ne krijeta. To pa pomeni bistveno spremembo ponudbe in posledično njeno zavrnitev.
Vprašanje pravice razpolaganja z nepremičninami je odvisno od trenutka sklenitve pravnega posla, tedaj pa v zemljiški knjigi ni bila vpisana oziroma ni učinkovala zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve predmetnih nepremičnin. Glede na datum sprejema ponudbe, torej sklenitve pravnega posla in datum učinkovanja vpisa o začasni odredbi v zemljiški knjigi so se lahko ponudniki in sprejemnik ponudbe utemeljeno zanesli na podatke v zemljiški knjigi.
odobritev pravnega posla - zahteva za odobritev pravnega posla - zavrženje vloge
Po presoji sodišča je, ob upoštevanju nespornih dejstev, da je sodba Okrajnega sodišča v Piranu, ki je v tej zadevi nadomestila sklenitev pravnega posla, postala pravnomočna dne 19. 2. 2008, potrebno zavreči iz razloga tretje točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Za veljavnost vsakega pravnega posla (tudi v primeru, ko pravni posel nadomesti pravnomočna sodba, s katero revident iztoži sklenitev kupoprodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila) je določena naknadna odobritev upravne enote. To pa v obravnavanem primeru pomeni, da tudi za tožečo stranko velja določba prvega odstavka 22. člena ZKZ, ki določa, da se vloga za odobritev pravnega posla vloži najpozneje v 60-ih dne po poteku roka iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ, torej po poteku 30 dnevnega roka za sprejem ponudbe, ki teče od dneva, ko je ponudba objavljena na oglasni deski.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - varstvo kmetijskih zemljišč - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - nenamenska raba
Toženka je ugotovila dvoje, in sicer prvič, da glede na nizko kakovost tal na delu zemljišča, na katerem stoji kontejner, ne gre za degradacijo kmetijskega zemljišča, ter drugič, da je glede na to, da se kontejner uporablja le za spravilo strojev in orodja oziroma pripomočkov za delo v oljčniku, njegov namen neločljivo povezan z vzgojo in oskrbo oljk. Po presoji sodišča je imela toženka v navedenih ugotovitvah podlago za zaključek, da niso izpolnjeni pogoji za odreditev ukrepa zaradi nenamenske in negospodarne rabe kmetijskega zemljišča.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - prednostni vrstni red predkupnih upravičencev - status kmeta - trenutek sklenitve pogodbe - čas izpolnjevanja pogojev
Kupec mora pogoje za predkupno pravico iz 23. člena ZKZ izpolnjevati tudi v trenutku sklenitve pravnega posla, čeprav je ta sklenjen pod odložnim pogojem, torej mora pogoje izpolnjevati v trenutku, ko je pogodba sklenjena in najkasneje do izteka roka za sprejem ponudbe iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ.
ZKZ člen 20, 20/1, 20/2, 20/4, 21, 21/1, 23, 23/1, 23/1-4. OZ člen 112.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - načelno pravno mnenje - vezanost na ponudbo - napake volje - predmet obveznosti - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Po Načelnem pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča z dne 6. 4. 2012 (prvi odstavek) je ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča, dana na podlagi 20. člena ZKZ, v razmerju do predkupnih upravičencev iz 23. člena ZKZ zavezujoča in ponudnik vezanosti nanjo ne more izključiti na način iz prvega odstavka 25. člena OZ.
Zatrjevane napake volje tožnica ne more z uspehom uveljavljati v postopku za odobritev pravnega posla, pač pa lahko v primeru (bistvene) zmote pogodbo izpodbija v pravdi pred sodiščem splošne pristojnosti (drugi odstavek 46. člena OZ). Postopek podaje in sprejema ponudbe je strogo obličen zaradi učinkovanja stroge obličnosti in v predpisani obliki izjavljene volje pa je že pojmovno izključena možnost nesporazuma v predmetu obveznosti.
Pravica zahtevati razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin se lahko uveljavlja le sodno, pred sodiščem splošne pristojnosti. Kar pomeni, da se tožnica v postopku za odobritev pravnega posla na spremenjene okoliščine, ki so po določbah 112. člena OZ lahko razlog za razvezo pogodbe, ne more z uspehom sklicevati.
ZKZ člen 23, 24, 24/1-1, 24/2. ZUP člen 188, 188/1.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - status kmeta - dokazno in trditveno breme - dokazovanje - izjava stranke kot dokaz
Izjava kot dokaz se po ZUP (prvi odstavek 188. člena) sme vzeti za ugotovitev nekega dejstva le, če ni dovolj drugih dokazov, ali v malo pomembnih zadevah, če bi bilo zaradi iskanja drugih dokazov oteženo uveljavljanje pravic stranke; navedeno, torej da gre za subsidiaren dokaz, je toženka glede na navedbe v odgovoru na tožbo očitno prezrla.
A.A. se je v postopku skliceval na status kmeta ter je zakonske pogoje za priznanje dolžan dokazati, kar pomeni, da je na njem trditveno in dokazno breme (in ne na tožniku, da bi ta moral nepopolno ugotovljeno dejansko stanje izpodbijati z nasprotnimi dokazi. V postopku se je skliceval na status kmeta, zato je na njem dokazno breme, da izkaže zakonske pogoje za priznanje, in da torej predloži oziroma predlaga ustrezne in zadostne dokaze.
zaščitena kmetija - določitev zaščitene kmetije - skupno premoženje zakoncev
Tožnik v upravnem postopku na prvi stopnji, za razliko od tega, kar navaja v tožbi, ni ugovarjal, da bi šlo za skupno premoženje njega in žene, ampak je, poleg tistega, kar je povzeto v obrazložitvi izpodbijane odločbe, splošno navajal, da je pojem zaščitene kmetije ustavno sporen, da ni logično, da so predmet zaščitene kmetije tudi stavbe za prebivanje, živina in kmetijska oprema, ter nadalje, da pri kmetijskih opravilih sodelujejo tudi ostali ožji sorodniki - sinova z njihovimi družinskimi člani in je v tem primeru otežen prenos lastništva, kar ima lahko za posledice oteževanje sodelovanja pri kmetijski pridelavi. Da naj bi šlo za skupno premoženje njega in žene, je tožnik navedel šele v pritožbi, ne da bi pojasnil, zakaj tega ne bi mogel storiti že v postopku na prvi stopnji. Zato bi, četudi bi to bilo pomembno za odločitev, šlo za nedovoljeno novoto, ki je niti drugostopenjski organ niti sodišče pri svojem odločanju ne moreta upoštevati. Presplošno, da bi lahko vplivale na odločitev, so bile v upravnem postopku podane tudi navedbe glede vlaganj obeh sinov.
komasacija - nova razdelitev zemljišč - razlika med vrednostjo vloženih in dodeljenih zemljišč
Tožnikove pripombe ob razgrnitvi elaborata nove razdelitve zemljišč so bile upoštevane in se je tožniku po dopolnitvi tega elaborata dodelilo zemljišče, ki se nahaja na lokaciji tožnikovih vloženih parcel, na južnem delu pa obsega tudi zemljišča drugih komasacijskih udeležencev. S tem so bila spoštovana določila ZKZ o pogojih nove razdelitve zemljišč.
Glede na namen komasacije, ta je v zaokrožanju zemljišč, je že po naravi stvari nemogoče, da bi vsak udeleženec prejel popolnoma enako površino, kot jo je vložil na prejšnji lokaciji. Zaradi navedenega tudi zakon določa možna odstopanja tako glede vrednosti kot površine vloženih in dodeljenih zemljišč, pri čemer so v konkretnem primeru odstopanja v skladu z zakonom.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - raba kmetijskih zemljišč - nenamenska raba
Ugotovitve v postopku potrjujejo uporabo predmetnega zemljišča v nasprotju z njegovim namenom in v zadevi niti ni bistveno, ali je del zemljišča, na katerem je postavljen pano za oglaševanje, kljub temu lahko obdelan ali ne.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - lastništvo nepremičnine - predhodno vprašanje
Odobritev pravnega posla po predpisanem postopku pomeni le, da so izpolnjeni zaradi javnopravne kontrole predpisani pogoji za veljavnost zavezovalnega pravnega posla, ne pa tudi, da so izpolnjeni drugi pogoji za njegovo veljavnost, niti da ima prodajalec razpolagalno upravičenje, ki je potrebno za veljaven prenos lastninske pravice.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - ponudba za prodajo - skupna lastnina
Tožnika sta s skupno izjavo o sprejemu ponudbe sprejela ponudbo prodajalke kot skupna lastnika, v nedoločenih deležih.
Iz izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti pravilnosti stališča toženke, da v primeru skupnega sprejema ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča, ko prvi tožnik izpolnjuje pogoje predkupnega upravičenca iz prvega odstavka 23. člena ZKZ, drugi pa ne, ni mogoče šteti, da pogoje izpolnjujeta oba, kot skupna sprejemnika ponudbe oziroma zakaj je prvi tožnik, za katerega ni sporno, da edini izpolnjuje pogoje za predkupnega upravičenca, samo zato, ker je skupno ponudbo podal z drugim tožnikom, ki pogojev za predkupnega upravičenca ne izpolnjuje, v slabšem položaju, kot bi bil, če bi ponudbo dal sam.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - raba kmetijskih zemljišč - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča
V skladu s 4. členom ZKZ je kmetijska zemljišča potrebno uporabljati v skladu z njihovim namenom. Na podlagi 7. člena ZKZ mora lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča med drugim preprečevati zaraščenje kmetijskih zemljišč. Če kmetijska inšpekcija ugotovi, da uporabnik oz. obdelovalec ne uporablja kmetijskega zemljišča v skladu s prvim odstavkom 7. člena ZKZ, mu naloži izvedbo primernih ukrepov (tretji odstavek 7. člena ZKZ).