promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - izločitev uradne osebe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Predmet obravnavanega upravnega spora je sklep, s katerim je prvostopenjski organ zavrnil tožnikov predlog za izločitev uradne osebe iz postopka v upravni zadevi, ki se vodi zaradi odobritve pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem. S tem sklepom pa prvostopenjski organ ni vsebinsko odločil o kakšni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Gre zgolj za vmesno oziroma procesno odločitev, ki jo je prvostopenjski organ sprejel v okviru postopka odločanja o glavni stvari odobritve pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem, in je namenjena izključno zakonitemu poteku tega postopka. Ker je izpodbijani sklep procesni sklep, saj vsebuje odločitev procesne narave, ki se nanaša zgolj na izvedbo konkretnega upravnega postopka, ni dokončni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Poleg tega tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ustavljen ali končan.
ZKZ člen 19, 19/3, 25. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-5.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - javna dražba - izvršilni postopek - ničnost odločbe
V sporni zadevi nobena od okoliščin iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, zaradi katere bi bilo treba odobritev pravnega posla za pridobitev kmetijskega zemljišča zavrniti, ni podana. Tožnik uveljavlja ugovore, ki po presoji sodišča ne smiselno, ne po vsebini, ne ustrezajo nobenemu od razlogov za izrek odločbe za nično, kot so opredeljeni v prvem odstavku 279. člena ZUP. Gre namreč za ugovore, ki merijo na pravilno uporabo materialnega prava, to pa so ugovori, ki jih je lahko tožnik uveljavljal kot pritožbene razloge iz 1. točke prvega odstavka 237. člena ZUP.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - reklamni pano
Postavitev reklamnega panoja na kmetijskem zemljišču (ob upoštevanju določbe 3 č. člena ZKZ enako velja za pomožno gospodarske objekte, ki se lahko postavijo na kmetijskem zemljišču) ne predstavlja uporabe zemljišča za kmetijske namene, torej za kmetijsko pridelavo. Že taka ugotovitev daje podlago za zaključek o nenamenski rabi kmetijskega zemljišča, to je rabi kmetijskega zemljišča, ki je v nasprotju z zakonsko predpisano rabo kmetijskih zemljišč, in podlago za izrek ukrepa prepovedi uporabe kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo.
promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - vsebina ponudbe - izjava o sprejemu ponudbe - materialno pravo - dejansko stanje
Predkupna pravica ni pravica kupiti ponujeno zemljišče, ampak pravica, da ga pod enakimi pogoji, kot bi ga kupil kdo drug, kupi predkupni upravičenec. Gre za prednost pri nakupu pod enakimi pogoji, in ne za pravico kupiti katero od kmetijskih ali gozdnih zemljišč, ki jih kdo ponudi v prodajo. V primeru enakih pogojev za vse pa predkupna pravica ne more biti kršena.
Upravni organ v postopku odobritve pravnega posla, v okviru določb ZKZ, odloča o odobritvi pravnega posla v obsegu, kolikor se ta nanaša na kmetijsko zemljišče in ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča. Odločanje o drugih pogojih prodaje ni stvar upravnega organa.
GERK - evidenca GERK - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Zoper akte, izdane v drugih postopkih, ima tožnik ob izpolnjenih zakonskih predpostavkah možnost samostojnega sodnega in v tej zvezi tudi začasnega pravnega varstva.
Tožnik zatrjuje, da bo takojšen izbris predmetnih parcel iz njegovega kmetijskega gospodarstva ogrozil preživljanje tožnika in njegove družine, tudi mladoletnih otrok, vendar pa ne pojasni, za katere osebe pri tem gre, kakšno je konkretno njihovo dohodkovno in premoženjsko stanje ter kakšen delež oziroma višino dohodkov sploh pridobivajo na podlagi zemljišč, navedenih v izreku izpodbijane odločbe. Nadalje tožnik navaja, da bo dolžan vračati subvencije, pridobljene s predmetnimi GERKi, teh zneskov pa ne konkretizira. Sodišče k temu pripominja, da iz izreka izpodbijane odločbe tudi sicer izhaja, da bo ta šele po pravnomočnosti poslana Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja. Prav tako tožnik zgolj splošno zatrjuje, da bo izgubil status kmeta, kar bi mu onemogočilo pridobivanje prihodka iz kmetijske in vinarske dejavnosti. Zgolj na hipotetični ravni ostajajo tudi njegove navedbe, da se bodo v primeru izvršitve izpodbijane odločbe in izbrisa GERKov iz tožnikovega kmetijskega gospodarstva, le-ti vpisali pod kmetijsko gospodarstvo nekoga drugega in da bodo v času do pravnomočne odločitve o tožbi, brez začasne odredbe vinogradi in sadovnjaki propadli in jih bo treba narediti na novo.
Parcela v (so)lasti predkupnega upravičenca je od parcele, ki se prodaja, ločena s cesto. Res to po sodni praksi pomeni, da takšni parceli ni mogoče odreči položaja mejnega zemljišča po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ, vendar pa je pri odločanju po drugem odstavku 23. člena ZKZ treba upoštevati konkretne okoliščine zadeve in ugotoviti, ali so pogoji med kmeti, uvrščenimi na isto mesto, enaki. Sodišče pritrjuje tožeči stranki, da v obravnavanem primeru niso. Izhajajoč iz namena zakonodajalca, ki je s takšno zakonsko ureditvijo skušal omogočiti zaokrožitev kmetijskih zemljišč, vse z namenom zagotavljanja čim ugodnejših pogojev za obdelavo kmetijskih zemljišč (1a. čl. ZKZ), pogoji, o katerih govori drugi odstavek 23. člena ZKZ, niso enaki. V konkretnem primeru so pogoji na strani tožnika, katerega zemljišče neposredno meji na zemljišče, ki se prodaja, ugodnejši, zato ni bilo podlage za uporabo določbe drugega odstavka 23. člena ZKZ.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - priposestvovanje - pogodba o priznanju lastninske pravice
Ob upoštevanju neskladij v Pogodbi, sodišče soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da tožeča stranka s predložitvijo Pogodbe ni izkazala, da so izpolnjeni pogoji za priposestvovanje in je zato pravilen njen zaključek, da s tem ni izkazala, da ne gre za promet s kmetijskimi zemljišči v smislu 17. člena ZKZ. Tožeča stranka tudi ni izkazala, da bi bil izpolnjen kateri od pogojev iz 19. člena ZKZ za izdajo potrdila, da odobritev pravnega posla ni potrebna, zato je bila odločitev tožene stranke, da zavrne odobritev predložene listine, utemeljena.
status kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - pomemben del dohodka
Pri ugotavljanju, ali oseba izpolnjuje pogoje za priznanje statusa kmeta, se upošteva pridobivanje pomembnega dela dohodka iz kmetijske dejavnosti, vezanega na lastništvo, zakup oziroma drugačno uporabo kmetijskega zemljišča.
V skladu s sodno prakso se ob namenski razlagi ZKZ-1 šteje, da je kmet mejaš tudi kmet, katerega zemljišče je od zemljišča, ki je naprodaj, ločeno zgolj z javno potjo, ki je prehodna in namenjena uporabi in izkoriščanju zemljišč, ki se nahajajo ob poti.
Za priznanje statusa kmeta mejaša po določbah ZKZ zadošča zgolj dejstvo, da je kmet solastnik mejne parcele.
Statusa kmeta mejaša ni mogoče priznati tožnici, ki je lastnica nepremičnine, ki pa jo od parcele, ki je naprodaj, loči druga parcela, ki je v lasti tretje osebe in ne tožnice. Navedenega ne spremeni niti okoliščina, da to parcelo po lastnih navedbah obdeluje tožnica ter da bi lahko posledično, kolikor bi uspela z nakupom parcele v tem postopku, zaokrožila vsa tri zemljišča v en kompleks.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - status kmeta
V konkretnem primeru je utemeljeno zaključiti, da je C.C. izpolnjeval pogoje za kmeta, kot so predpisani v ZKZ, in s tem pogoje za uveljavljanje predkupne pravice po 4. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ, in sicer tako ob podaji izjave o sprejemu ponudbe (16. 1. 2016), ob izteku roka za sprejem ponudbe (17. 1. 2016), kot tudi v trenutku, ko je bila v obravnavanem primeru pogodba sklenjena (18. 1. 2016, ko je prva tožnica prejela C.C. izjavo o sprejemu ponudbe).
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - rok za sprejem ponudbe - materialni rok
30-dnevni rok iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ za sprejem ponudbe je določen z materialnim prepisom, in to za uveljavitev materialnih (torej vsebinskih, ne le postopkovnih) pravic. To pomeni, da gre za materialni rok, ki je po svoji naravi prekluziven, saj možnost pridobitve pravice z njegovim pretekom preneha oziroma ugasne.
promet z gozdnim zemljiščem - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - prednostni vrstni red - uvrstitev na isto mesto - izbira prodajalca
V obravnavanem primeru, ko sta ponudbo sprejela tako tožnik, kot tudi C.C., katerih gozdna zemljišča mejijo na gozd, ki je predmet ponudbe, prednostna pravica lastnika zemljišča gozda, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja, ne pride več v poštev.
Ker ZG, drugače kot ZKZ, ne določa ravnanja, ko imata kupca enak vrstni red, je za ugotovitev najprimernejšega sprejemnika ponudbe, po ustaljeni upravnosodni praksi (na primer že navedena sodba Upravnega sodišča RS I U 202/2012 z dne 11. 6. 2013), sprejemljiva analogna uporaba četrtega odstavka 23. člena ZKZ, po katerem je prodajalcu prepuščeno, da ob situaciji, ko noben od sprejemnikov ponudbe ne more izkazati višjega vrstnega reda (predkupne pravice) v primerjavi z drugimi sprejemniki, samostojno odloči, kateremu sprejemniku ponudbe bo prodal ponujeno zemljišče.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - dohodek iz kmetijske dejavnosti
Tudi v primeru, ko samo en zakonec izpolnjuje pogoje predkupnega upravičenca iz prvega odstavka 23. člena ZKZ, se šteje, da pogoje izpolnjuje tudi drugi zakonec.
Za uporabo merila, ali sredstva, pridobljena iz kmetijske dejavnosti, pomenijo poglaviten vir za preživljanje in glavno dejavnost, je treba uporabiti razmerje med dohodkom iz rednega delovnega razmerja in dohodkom iz kmetijske dejavnosti, ki pripade na osebo kot družinskega člana.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč - vsebina ponudbe - sprejem ponudbe - soglasje volj - površina zemljišča
V predmetni ponudbi navedena površina parcele ni bila skladna s podatkom o površini parcele, ki izhaja iz zemljiškega katastra, kar tudi po presoji sodišča pomeni, da ponudba ni bila vložena v skladu z zakonom. Prav tako ima prvostopenjski organ prav, da je po drugem odstavku 17.a člena ZKZ lahko predmet prodaje le cel lastninski oziroma solastninski delež kmetijskega zemljišča, tako da tudi če navedba manjše površine pomeni, da prodajalec (sicer nerazdeljenega) zemljišča ni želel prodati v celoti, taka ponudba ni v skladu z ZKZ.
odobritev pravnega posla - status kmeta - kmet mejaš - izpolnjevanje pogojev ob sprejemu ponudbe
Odločba o priznanju statusa kmeta ima deklaratorno naravo, kar pomeni, da se z njo ugotavlja obstoj določenega pravnega razmerja, pravice ali obveznosti oziroma pravnega stanja, ki ob izpolnjenih dejanskih okoliščinah obstaja že po samem zakonu. Deklarativna odločba zato praviloma učinkuje od tedaj, ko je nastalo pravno relevantno dejstvo.
odobritev pravnega posla - položaj stranke v postopku - načelo zaslišanja
Stranka se lahko o dejstvih in okoliščinah izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev ter če ima možnost razbrati, v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno.
odobritev pravnega posla - promet z gozdnim zemljiščem - predkupna pravica - vrstni red predkupnih upravičencev
Prvi odstavek 23. člena ZKZ glede vprašanja prednostne pravice določa prednostni vrsti red predkupnih upravičencev, kolikor ni glede kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije z drugimi zakoni določeno drugače. V konkretnem primeru ZG v desetem odstavku 47. člena drugače kot ZKZ določa predkupne upravičence pri nakupu gozdnih zemljišč in je zato, ker so stranke v postopku uveljavljale predkupno pravico, upravni organ prve stopnje pravilno uporabil določbe ZG, pa četudi nihče od sprejemnikov ponudbe ni uveljavljal prednostne pravice po tem zakonu.
promet s kmetijskimi zemljišči - zahteva za odobritev pravnega posla - upravičeni predlagatelj
Vlogo za odobritev predmetnega pravnega posla v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZKZ bi morala vložiti sprejemnica ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča in ne tožnik kot prodajalec. To pomeni, da promet s kmetijskim zemljiščem ni potekal po pravilih, ki jih določa ZKZ. Nesporno sicer je, da je prodajalec kmetijskega zemljišča stranka v postopku odobritve pravnega posla, enako kot so tudi vsi sprejemniki njegove ponudbe za prodajo, kar pa ne pomeni, da lahko vsaka od strank vloži vlogo za odobritev pravnega posla, pač pa le fizična ali pravna oseba, ki bo s prodajalcem sklenila pravni posel. Namen postopka prometa s kmetijskimi zemljišči, kot ga določa ZKZ, je v tem, da upravna enota, ki jo prodajalec s predložitvijo ponudbe pooblasti za sprejem pisnih izjav o sprejemu te ponudbe (prvi odstavek 20. člena ZKZ), preveri ali sprejemnik ponudbe izpolnjuje pogoje za pridobitev kmetijskega zemljišča in ali je postopek izveden tako, kot to zahteva zakon, vse to pa zato, da se odobri le pravni posel s tistim sprejemnikom, ki za to izpolnjuje vse pogoje.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red upravičencev - status kmeta - predhodno vprašanje - izpolnjevanje pogojev ob sprejemu ponudbe
Prvostopenjski organ je ravnal pravilno, ko je vprašanje statusa kmeta prizadete stranke obravnaval kot predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP v postopku odobritve pravnega posla ter vrstni red upravičencev do zakupa zemljišča ugotavljal glede na dejstva, ki so obstajala ob sprejemu ponudbe.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - javna dražba
Izvršilno sodišče je v skladu s sedmim odstavkom 189. člena ZIZ in 25. členom ZKZ najugodnejšega ponudnika pravilno napotilo, da pridobi odločbo o odobritvi pravnega posla. Ponudnik je tako tudi storil in se sodišče strinja z izpodbijano odločitvijo, da v sporni zadevi nobena od okoliščin iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, zaradi katere bi bilo treba odobritev pravnega posla za pridobitev kmetijskega zemljišča zavrniti, ni podana.