kmetijska zemljišča - komasacija - razdelitev zemljišč - površina zemljišča
Če se na komasacijskem območju zaradi celovite ureditve zemljišč zgradijo poti, melioracijski jarki ali drugi javni objekti, ki so potrebni za izvedbo komasacije, in se zaradi tega zmanjša skupna površina zemljišč, ki naj se razdelijo med komasacijske udeležence, se dodeli vsakemu komasacijskemu udeležencu sorazmerno z vloženim zemljiščem manjša površina zemljišč.
komasacija - razdelitev zemljišč - kriterij zaokroženosti zemljišč - dostop do zemljišč
Komasacija pomeni čim boljšo zaokroženost zemljišč, kar se nanaša na vsa vložena zemljišča glede na vsa dodeljena zemljišča in torej ne zgolj na tista zemljišča, ki se nanašajo na posamezne komasacijske udeležence.
ZKZ člen 21, 21/1, 20, 20/4, 20/1. ZUP člen 101, 101/2.
odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - rok za sprejem ponudbe - pravočasnost - procesni rok - štetje rokov - iztek roka
Po mnenju Vrhovnega sodišča jasno izhaja namen zakonodajalca, da je v četrtem odstavku 20. člena ZKZ določen procesni rok, v katerem morajo biti izjave o sprejemu objavljene ponudbe priporočeno poslane (oddane na pošto) upravni enoti.
Če pa je treba šteti 30 - dnevni rok za sprejem ponudbe iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ za procesni rok, potem sodišče pritrjuje tožniku, da za tak rok, če se izteče na nedeljo, kot se je v obravnavanem primeru, kar ni sporno (22. 11. 2015 je bila nedelja), in ko se pri organu (v tem primeru upravna enota) ne dela, po drugem odstavku 101. člena ZUP velja, da se izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika.
odobritev pravnega posla - izjava o sprejemu ponudbe - rok za sprejem ponudbe - procesni rok - štetje rokov - iztek roka
Po mnenju Vrhovnega sodišča jasno izhaja namen zakonodajalca, da je v četrtem odstavku 20. člena ZKZ določen procesni rok, v katerem morajo biti izjave o sprejemu objavljene ponudbe priporočeno poslane (oddane na pošto) upravni enoti. Če pa je treba šteti 30 - dnevni rok za sprejem ponudbe iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ za procesni rok, potem sodišče pritrjuje tožniku, da za tak rok, če se izteče na nedeljo, kot se je v obravnavanem primeru, kar ni sporno (6. 3. 2016 je bila nedelja), in ko se pri organu (v tem primeru upravna enota) ne dela, po drugem odstavku 101. člena ZUP velja, da se izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za kmetijstvo - degradacija kmetijskega zemljišča - pomožni kmetijski objekt
Prvostopenjski organ je v obnovljenem postopku pravilno ugotovil, da ni razlogov za odstranitev zavezančevih objektov, saj le ti ne ovirajo uporabe kmetijskega zemljišča glede na njegov namen. Oba organa sta pravilno ugotovila, da zabojnik ne predstavlja degradacije kmetijskega zemljišča, ker predstavlja pomožni kmetijski objekt, ki služi primarni kmetijski rabi, da ne moremo govoriti o degradaciji, ker je zemljišče, kjer je zabojnik, neprimerno za obdelavo in zabojnik ne more poslabšati zemljišča oziroma povzročati njegove degradacije, zabojnik pa služi zavezancu v kmetijske namene, saj mu služi kot kmetijski pomožni objekt za spravilo strojev in orodja oziroma pripomočkov za delo v oljčniku.
ZDKG člen 2, 4, 4/1, 4/2, 4/3, 5, 5/2. ZUP člen 126.
status zaščitene kmetije - odločanje po uradni dolžnosti - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - podatki iz uradnih evidenc
Določba prvega odstavka 4. člena ZDKG daje organu pooblastilo, da zaščiteno kmetijo preveri oziroma določi tudi po uradni dolžnosti. To pomeni, da pristojni organ začne postopek, če tako določa zakon ali na zakonu temelječ predpis, ali če ugotovi ali izve, da je postopek glede na obstoječe dejansko stanje treba začeti zaradi javne koristi (126. člena ZUP). ZDKG-A velja od 13. 4. 2013, navedena določba pa že sama po sebi pomeni enega od razlogov za začetek postopka po uradni dolžnosti v skladu z navedenim 126. členom ZUP.
Sodna praksa je zavzela enotno stališče, da dejanska obdelava (torej tudi način obdelave) zemljišč ni odločilna za obstoj zaščitene kmetije (prim. npr. sodbo Vrhovnega sodišča RS I Up 321/2006).
Predmet odločanja oziroma preverjanja v obravnavanem upravnem postopku je lahko zgolj to, ali še izpolnjuje pogoje za obstoj zaščitene kmetije tista oziroma taka kmetija, kot je bila določena za zaščiteno kmetijo v času zapustničine smrti oziroma s pravnomočno upravno odločbo, kar v skladu s tretjim odstavkom 4. člena ZDKG formalno pomeni zemljišča, pri katerih je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba o zaščiteni kmetiji.
status kmeta - položaj stranke v postopku - zavrženje pritožbe
Iz določb, ki urejajo status kmeta (24. člen ZKZ), ne izhaja, da priznanje statusa kmeta že samo po sebi predstavlja poseganje v kakršnekoli pravice oziroma pravne koristi drugih oseb. Druga oseba zato v postopku odločanja o statusu kmeta ne more imeti položaja stranke v smislu določbe 42. člena ZUP.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - izločitev uradne osebe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Predmet obravnavanega upravnega spora je sklep, s katerim je prvostopenjski organ zavrnil tožnikov predlog za izločitev uradne osebe iz postopka v upravni zadevi, ki se vodi zaradi odobritve pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem. S tem sklepom pa prvostopenjski organ ni vsebinsko odločil o kakšni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Gre zgolj za vmesno oziroma procesno odločitev, ki jo je prvostopenjski organ sprejel v okviru postopka odločanja o glavni stvari odobritve pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem, in je namenjena izključno zakonitemu poteku tega postopka. Ker je izpodbijani sklep procesni sklep, saj vsebuje odločitev procesne narave, ki se nanaša zgolj na izvedbo konkretnega upravnega postopka, ni dokončni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Poleg tega tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ustavljen ali končan.
ZKZ člen 19, 19/3, 25. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-5.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - javna dražba - izvršilni postopek - ničnost odločbe
V sporni zadevi nobena od okoliščin iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, zaradi katere bi bilo treba odobritev pravnega posla za pridobitev kmetijskega zemljišča zavrniti, ni podana. Tožnik uveljavlja ugovore, ki po presoji sodišča ne smiselno, ne po vsebini, ne ustrezajo nobenemu od razlogov za izrek odločbe za nično, kot so opredeljeni v prvem odstavku 279. člena ZUP. Gre namreč za ugovore, ki merijo na pravilno uporabo materialnega prava, to pa so ugovori, ki jih je lahko tožnik uveljavljal kot pritožbene razloge iz 1. točke prvega odstavka 237. člena ZUP.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - reklamni pano
Postavitev reklamnega panoja na kmetijskem zemljišču (ob upoštevanju določbe 3 č. člena ZKZ enako velja za pomožno gospodarske objekte, ki se lahko postavijo na kmetijskem zemljišču) ne predstavlja uporabe zemljišča za kmetijske namene, torej za kmetijsko pridelavo. Že taka ugotovitev daje podlago za zaključek o nenamenski rabi kmetijskega zemljišča, to je rabi kmetijskega zemljišča, ki je v nasprotju z zakonsko predpisano rabo kmetijskih zemljišč, in podlago za izrek ukrepa prepovedi uporabe kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo.
promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - vsebina ponudbe - izjava o sprejemu ponudbe - materialno pravo - dejansko stanje
Predkupna pravica ni pravica kupiti ponujeno zemljišče, ampak pravica, da ga pod enakimi pogoji, kot bi ga kupil kdo drug, kupi predkupni upravičenec. Gre za prednost pri nakupu pod enakimi pogoji, in ne za pravico kupiti katero od kmetijskih ali gozdnih zemljišč, ki jih kdo ponudi v prodajo. V primeru enakih pogojev za vse pa predkupna pravica ne more biti kršena.
Upravni organ v postopku odobritve pravnega posla, v okviru določb ZKZ, odloča o odobritvi pravnega posla v obsegu, kolikor se ta nanaša na kmetijsko zemljišče in ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča. Odločanje o drugih pogojih prodaje ni stvar upravnega organa.
GERK - evidenca GERK - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Zoper akte, izdane v drugih postopkih, ima tožnik ob izpolnjenih zakonskih predpostavkah možnost samostojnega sodnega in v tej zvezi tudi začasnega pravnega varstva.
Tožnik zatrjuje, da bo takojšen izbris predmetnih parcel iz njegovega kmetijskega gospodarstva ogrozil preživljanje tožnika in njegove družine, tudi mladoletnih otrok, vendar pa ne pojasni, za katere osebe pri tem gre, kakšno je konkretno njihovo dohodkovno in premoženjsko stanje ter kakšen delež oziroma višino dohodkov sploh pridobivajo na podlagi zemljišč, navedenih v izreku izpodbijane odločbe. Nadalje tožnik navaja, da bo dolžan vračati subvencije, pridobljene s predmetnimi GERKi, teh zneskov pa ne konkretizira. Sodišče k temu pripominja, da iz izreka izpodbijane odločbe tudi sicer izhaja, da bo ta šele po pravnomočnosti poslana Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja. Prav tako tožnik zgolj splošno zatrjuje, da bo izgubil status kmeta, kar bi mu onemogočilo pridobivanje prihodka iz kmetijske in vinarske dejavnosti. Zgolj na hipotetični ravni ostajajo tudi njegove navedbe, da se bodo v primeru izvršitve izpodbijane odločbe in izbrisa GERKov iz tožnikovega kmetijskega gospodarstva, le-ti vpisali pod kmetijsko gospodarstvo nekoga drugega in da bodo v času do pravnomočne odločitve o tožbi, brez začasne odredbe vinogradi in sadovnjaki propadli in jih bo treba narediti na novo.
Parcela v (so)lasti predkupnega upravičenca je od parcele, ki se prodaja, ločena s cesto. Res to po sodni praksi pomeni, da takšni parceli ni mogoče odreči položaja mejnega zemljišča po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ, vendar pa je pri odločanju po drugem odstavku 23. člena ZKZ treba upoštevati konkretne okoliščine zadeve in ugotoviti, ali so pogoji med kmeti, uvrščenimi na isto mesto, enaki. Sodišče pritrjuje tožeči stranki, da v obravnavanem primeru niso. Izhajajoč iz namena zakonodajalca, ki je s takšno zakonsko ureditvijo skušal omogočiti zaokrožitev kmetijskih zemljišč, vse z namenom zagotavljanja čim ugodnejših pogojev za obdelavo kmetijskih zemljišč (1a. čl. ZKZ), pogoji, o katerih govori drugi odstavek 23. člena ZKZ, niso enaki. V konkretnem primeru so pogoji na strani tožnika, katerega zemljišče neposredno meji na zemljišče, ki se prodaja, ugodnejši, zato ni bilo podlage za uporabo določbe drugega odstavka 23. člena ZKZ.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - priposestvovanje - pogodba o priznanju lastninske pravice
Ob upoštevanju neskladij v Pogodbi, sodišče soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da tožeča stranka s predložitvijo Pogodbe ni izkazala, da so izpolnjeni pogoji za priposestvovanje in je zato pravilen njen zaključek, da s tem ni izkazala, da ne gre za promet s kmetijskimi zemljišči v smislu 17. člena ZKZ. Tožeča stranka tudi ni izkazala, da bi bil izpolnjen kateri od pogojev iz 19. člena ZKZ za izdajo potrdila, da odobritev pravnega posla ni potrebna, zato je bila odločitev tožene stranke, da zavrne odobritev predložene listine, utemeljena.
status kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - pomemben del dohodka
Pri ugotavljanju, ali oseba izpolnjuje pogoje za priznanje statusa kmeta, se upošteva pridobivanje pomembnega dela dohodka iz kmetijske dejavnosti, vezanega na lastništvo, zakup oziroma drugačno uporabo kmetijskega zemljišča.
V skladu s sodno prakso se ob namenski razlagi ZKZ-1 šteje, da je kmet mejaš tudi kmet, katerega zemljišče je od zemljišča, ki je naprodaj, ločeno zgolj z javno potjo, ki je prehodna in namenjena uporabi in izkoriščanju zemljišč, ki se nahajajo ob poti.
Za priznanje statusa kmeta mejaša po določbah ZKZ zadošča zgolj dejstvo, da je kmet solastnik mejne parcele.
Statusa kmeta mejaša ni mogoče priznati tožnici, ki je lastnica nepremičnine, ki pa jo od parcele, ki je naprodaj, loči druga parcela, ki je v lasti tretje osebe in ne tožnice. Navedenega ne spremeni niti okoliščina, da to parcelo po lastnih navedbah obdeluje tožnica ter da bi lahko posledično, kolikor bi uspela z nakupom parcele v tem postopku, zaokrožila vsa tri zemljišča v en kompleks.
promet z gozdnim zemljiščem - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - prednostni vrstni red - uvrstitev na isto mesto - izbira prodajalca
V obravnavanem primeru, ko sta ponudbo sprejela tako tožnik, kot tudi C.C., katerih gozdna zemljišča mejijo na gozd, ki je predmet ponudbe, prednostna pravica lastnika zemljišča gozda, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja, ne pride več v poštev.
Ker ZG, drugače kot ZKZ, ne določa ravnanja, ko imata kupca enak vrstni red, je za ugotovitev najprimernejšega sprejemnika ponudbe, po ustaljeni upravnosodni praksi (na primer že navedena sodba Upravnega sodišča RS I U 202/2012 z dne 11. 6. 2013), sprejemljiva analogna uporaba četrtega odstavka 23. člena ZKZ, po katerem je prodajalcu prepuščeno, da ob situaciji, ko noben od sprejemnikov ponudbe ne more izkazati višjega vrstnega reda (predkupne pravice) v primerjavi z drugimi sprejemniki, samostojno odloči, kateremu sprejemniku ponudbe bo prodal ponujeno zemljišče.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - rok za sprejem ponudbe - materialni rok
30-dnevni rok iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ za sprejem ponudbe je določen z materialnim prepisom, in to za uveljavitev materialnih (torej vsebinskih, ne le postopkovnih) pravic. To pomeni, da gre za materialni rok, ki je po svoji naravi prekluziven, saj možnost pridobitve pravice z njegovim pretekom preneha oziroma ugasne.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - status kmeta
V konkretnem primeru je utemeljeno zaključiti, da je C.C. izpolnjeval pogoje za kmeta, kot so predpisani v ZKZ, in s tem pogoje za uveljavljanje predkupne pravice po 4. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ, in sicer tako ob podaji izjave o sprejemu ponudbe (16. 1. 2016), ob izteku roka za sprejem ponudbe (17. 1. 2016), kot tudi v trenutku, ko je bila v obravnavanem primeru pogodba sklenjena (18. 1. 2016, ko je prva tožnica prejela C.C. izjavo o sprejemu ponudbe).
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - dohodek iz kmetijske dejavnosti
Tudi v primeru, ko samo en zakonec izpolnjuje pogoje predkupnega upravičenca iz prvega odstavka 23. člena ZKZ, se šteje, da pogoje izpolnjuje tudi drugi zakonec.
Za uporabo merila, ali sredstva, pridobljena iz kmetijske dejavnosti, pomenijo poglaviten vir za preživljanje in glavno dejavnost, je treba uporabiti razmerje med dohodkom iz rednega delovnega razmerja in dohodkom iz kmetijske dejavnosti, ki pripade na osebo kot družinskega člana.