ZUS-1 člen 2, 5, 5/2. ZKZ člen 20, 20/1, 23, 23/1, 23/1-4, 24. ZUP člen 135, 214, 214/1, 251. OZ člen 25, 25/1.
akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - odobritev pravnega posla - pravočasna vložitev vloge - predkupna pravica - predkupna pravica za kmetijska zemljišča - status kmeta - načelo kontradiktornosti postopka - kršitev načela kontradiktornosti postopka
Glede na dano procesno situacijo (ko tožnica ni imela možnosti sodelovanja v obeh postopkih priznanja statusa kmeta stranki z interesom), mora imeti tožnica v skladu z načelom kontradiktornosti kot enem temeljnih načel po ZUP možnost v tem postopku, torej postopku odobritve pravnega posla, ugovarjati dejstvom, ki so podlaga za ugotovitev statusa kmeta za stranko z interesom v smislu 24. člena ZKZ.
status zaščitene kmetije - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - podatki iz uradnih evidenc - predhodno vprašanje
Res je, da je toženka postopek prekinila zaradi odločitve o predhodnem vprašanju, vendar je bila odločitev o prekinitvi nepravilna, saj ugotavljanje bonitete zemljišč ne more biti predhodno vprašanje.
Za določitev zaščitene kmetije se glede lastništva uporabljajo podatki iz zemljiške knjige, glede bonitete zemljišč in obsega zemljišč zaščitene kmetije pa podatki iz zemljiškega katastra.
Ker je toženka sprejela nezakonit sklep o prekinitvi postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja, ki v tej zadevi ne obstaja, po presoji sodišča z meritorno odločitvijo ni bila dolžna čakati na dokončnost odločbe o (morebitni) spremembi bonitete zemljišč.
Tožniki kršitev enakega varstva pravic oziroma pravice do izjave lahko uveljavljali le v postopku, v katerem jim možnost izjave ni bila dana.
Drugostopenjski organ tožniku ni dal možnosti, da bi se izjavil o ortofoto posnetkih, na podlagi katerih je ugotovil drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovil prvostopni organ. S tem je kršil načelo zaslišanja stranke v upravnem postopku. Enako kršitev je ponovil prvostopenjski organ v ponovnem postopku odločanja s tem, da je zgolj povzel ugotovitve drugostopenjskega organa glede dejanskega stanja zadeve. S tem ko je v izpodbijani odločbi zapisal, da je pri odločanju vezan na ugotovitev drugostopenjskega organa glede dejanskega stanja in ga zato ni ocenjeval ter se tudi ni opredelil do argumentov tožnika in njegovih dokaznih predlogov, pa je ravnal tudi v nasprotju z določbo 10. člena ZUP, ki upravnemu organu nalaga, da presodi katera dejstva šteje za dokazana in to na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - mejaš - zakupnik
Ob ugotovljenem dejstvu, da je ponudbo sprejela tudi prizadeta stranka, ki je po prvem odstavku 23. člena ZKZ kot mejaš med predkupnimi upravičenci uvrščena višje, kot zakupnik, tudi morebitna ugotovitev, da je napačna ugotovitev toženke, da tožnik ni zakupnik, ne bi vplivala na drugačno odločitev.
Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (2004) člen 16, 16/1, 16/1-1. ZKZ člen 64, 64/2.
komasacija - razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada - površina zemljišča - dostop do zemljišč
Pri dodelitvi zemljišč je treba upoštevati tudi kriterij usmeritve gospodarjenja, kot to določa Pravilnik o izvajanju komasacije kmetijskih zemljišč v prvi alineji 16. člena.
ZKZ člen 63, 63/4. Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (2004) člen 18. ZUS-1 člen 20, 20/3.
komasacija - vrednotenje zemljišča - pripombe na elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju - prekluzija v pritožbenem postopku
Določbe četrtega odstavka 63. člena ZKZ je tudi po presoji sodišča treba razlagati v pomenu, kot jih je razlagal drugostopenjski organ, da so torej komasacijski udeleženci po preteku osmih dni od izteka roka za razgrnitev posameznega od elaboratov prekludirani v dajanju pripomb na posamezni elaborat.
Vsebina ponudbe je v domeni prodajalca ter da v primeru, ko ponudba prodajalca, ki želi prodati kmetijsko zemljišče, kmetijo ali gozd, poleg tega zemljišča obsega še stavbno zemljišče, ni nedopustna. Gre namreč za izraz volje prodajalca in pomeni le, da se je prodajalec odločil, da tudi zemljišče, ki je sicer stavbno, prednostno ponudi predkupnim upravičencem po ZKZ.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - nenamenska raba - bistvena kršitev določb postopka
Nezakonita gradnja lahko pomeni nenamensko rabo kmetijskega zemljišča, vendar pa morajo biti ugotovljene vse s tem povezane relevantne okoliščine, na njihovi podlagi napravljeni zaključki pa morajo biti tudi dovolj natančno pravno utemeljeni.
zaščitena kmetija - pogoji za priznanje statusa zaščitene kmetije - kriterij zaokroženosti zemljišč - kmetijska gospodarska enota
Namen ZDKZ ni zagotavljanje obdelanosti in vzdrževanja za kmetovanje in gozdarjenje primernih zemljišč niti zaščita njihovega gospodarskega potenciala, ampak zaščita kmetije kot celote, v smislu zagotavljanja preživetja potencialnega prevzemnika obstoječega kmetijskega gospodarstva, prek tega pa vzdrževanje kmetijske dejavnosti kot gospodarske panoge in ohranjanje poseljenosti izven mest.
odobritev pravnega posla - zahteva za odobritev pravnega posla - ista upravna zadeva - GERK - zakupna pogodba
Upravni organ najprej preizkusi zadevo in jo s sklepom zavrže, če je o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno, pa se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenila.
kmetijska zemljišča - komasacija - razdelitev zemljišč - površina zemljišča
Če se na komasacijskem območju zaradi celovite ureditve zemljišč zgradijo poti, melioracijski jarki ali drugi javni objekti, ki so potrebni za izvedbo komasacije, in se zaradi tega zmanjša skupna površina zemljišč, ki naj se razdelijo med komasacijske udeležence, se dodeli vsakemu komasacijskemu udeležencu sorazmerno z vloženim zemljiščem manjša površina zemljišč.
komasacija - razdelitev zemljišč - kriterij zaokroženosti zemljišč - dostop do zemljišč
Komasacija pomeni čim boljšo zaokroženost zemljišč, kar se nanaša na vsa vložena zemljišča glede na vsa dodeljena zemljišča in torej ne zgolj na tista zemljišča, ki se nanašajo na posamezne komasacijske udeležence.
ZKZ člen 21, 21/1, 20, 20/4, 20/1. ZUP člen 101, 101/2.
odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - rok za sprejem ponudbe - pravočasnost - procesni rok - štetje rokov - iztek roka
Po mnenju Vrhovnega sodišča jasno izhaja namen zakonodajalca, da je v četrtem odstavku 20. člena ZKZ določen procesni rok, v katerem morajo biti izjave o sprejemu objavljene ponudbe priporočeno poslane (oddane na pošto) upravni enoti.
Če pa je treba šteti 30 - dnevni rok za sprejem ponudbe iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ za procesni rok, potem sodišče pritrjuje tožniku, da za tak rok, če se izteče na nedeljo, kot se je v obravnavanem primeru, kar ni sporno (22. 11. 2015 je bila nedelja), in ko se pri organu (v tem primeru upravna enota) ne dela, po drugem odstavku 101. člena ZUP velja, da se izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika.
odobritev pravnega posla - izjava o sprejemu ponudbe - rok za sprejem ponudbe - procesni rok - štetje rokov - iztek roka
Po mnenju Vrhovnega sodišča jasno izhaja namen zakonodajalca, da je v četrtem odstavku 20. člena ZKZ določen procesni rok, v katerem morajo biti izjave o sprejemu objavljene ponudbe priporočeno poslane (oddane na pošto) upravni enoti. Če pa je treba šteti 30 - dnevni rok za sprejem ponudbe iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ za procesni rok, potem sodišče pritrjuje tožniku, da za tak rok, če se izteče na nedeljo, kot se je v obravnavanem primeru, kar ni sporno (6. 3. 2016 je bila nedelja), in ko se pri organu (v tem primeru upravna enota) ne dela, po drugem odstavku 101. člena ZUP velja, da se izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za kmetijstvo - degradacija kmetijskega zemljišča - pomožni kmetijski objekt
Prvostopenjski organ je v obnovljenem postopku pravilno ugotovil, da ni razlogov za odstranitev zavezančevih objektov, saj le ti ne ovirajo uporabe kmetijskega zemljišča glede na njegov namen. Oba organa sta pravilno ugotovila, da zabojnik ne predstavlja degradacije kmetijskega zemljišča, ker predstavlja pomožni kmetijski objekt, ki služi primarni kmetijski rabi, da ne moremo govoriti o degradaciji, ker je zemljišče, kjer je zabojnik, neprimerno za obdelavo in zabojnik ne more poslabšati zemljišča oziroma povzročati njegove degradacije, zabojnik pa služi zavezancu v kmetijske namene, saj mu služi kot kmetijski pomožni objekt za spravilo strojev in orodja oziroma pripomočkov za delo v oljčniku.
ZDKG člen 2, 4, 4/1, 4/2, 4/3, 5, 5/2. ZUP člen 126.
status zaščitene kmetije - odločanje po uradni dolžnosti - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - podatki iz uradnih evidenc
Določba prvega odstavka 4. člena ZDKG daje organu pooblastilo, da zaščiteno kmetijo preveri oziroma določi tudi po uradni dolžnosti. To pomeni, da pristojni organ začne postopek, če tako določa zakon ali na zakonu temelječ predpis, ali če ugotovi ali izve, da je postopek glede na obstoječe dejansko stanje treba začeti zaradi javne koristi (126. člena ZUP). ZDKG-A velja od 13. 4. 2013, navedena določba pa že sama po sebi pomeni enega od razlogov za začetek postopka po uradni dolžnosti v skladu z navedenim 126. členom ZUP.
Sodna praksa je zavzela enotno stališče, da dejanska obdelava (torej tudi način obdelave) zemljišč ni odločilna za obstoj zaščitene kmetije (prim. npr. sodbo Vrhovnega sodišča RS I Up 321/2006).
Predmet odločanja oziroma preverjanja v obravnavanem upravnem postopku je lahko zgolj to, ali še izpolnjuje pogoje za obstoj zaščitene kmetije tista oziroma taka kmetija, kot je bila določena za zaščiteno kmetijo v času zapustničine smrti oziroma s pravnomočno upravno odločbo, kar v skladu s tretjim odstavkom 4. člena ZDKG formalno pomeni zemljišča, pri katerih je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba o zaščiteni kmetiji.
status kmeta - položaj stranke v postopku - zavrženje pritožbe
Iz določb, ki urejajo status kmeta (24. člen ZKZ), ne izhaja, da priznanje statusa kmeta že samo po sebi predstavlja poseganje v kakršnekoli pravice oziroma pravne koristi drugih oseb. Druga oseba zato v postopku odločanja o statusu kmeta ne more imeti položaja stranke v smislu določbe 42. člena ZUP.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - izločitev uradne osebe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Predmet obravnavanega upravnega spora je sklep, s katerim je prvostopenjski organ zavrnil tožnikov predlog za izločitev uradne osebe iz postopka v upravni zadevi, ki se vodi zaradi odobritve pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem. S tem sklepom pa prvostopenjski organ ni vsebinsko odločil o kakšni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Gre zgolj za vmesno oziroma procesno odločitev, ki jo je prvostopenjski organ sprejel v okviru postopka odločanja o glavni stvari odobritve pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem, in je namenjena izključno zakonitemu poteku tega postopka. Ker je izpodbijani sklep procesni sklep, saj vsebuje odločitev procesne narave, ki se nanaša zgolj na izvedbo konkretnega upravnega postopka, ni dokončni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Poleg tega tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ustavljen ali končan.
ZKZ člen 19, 19/3, 25. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-5.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - javna dražba - izvršilni postopek - ničnost odločbe
V sporni zadevi nobena od okoliščin iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, zaradi katere bi bilo treba odobritev pravnega posla za pridobitev kmetijskega zemljišča zavrniti, ni podana. Tožnik uveljavlja ugovore, ki po presoji sodišča ne smiselno, ne po vsebini, ne ustrezajo nobenemu od razlogov za izrek odločbe za nično, kot so opredeljeni v prvem odstavku 279. člena ZUP. Gre namreč za ugovore, ki merijo na pravilno uporabo materialnega prava, to pa so ugovori, ki jih je lahko tožnik uveljavljal kot pritožbene razloge iz 1. točke prvega odstavka 237. člena ZUP.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - reklamni pano
Postavitev reklamnega panoja na kmetijskem zemljišču (ob upoštevanju določbe 3 č. člena ZKZ enako velja za pomožno gospodarske objekte, ki se lahko postavijo na kmetijskem zemljišču) ne predstavlja uporabe zemljišča za kmetijske namene, torej za kmetijsko pridelavo. Že taka ugotovitev daje podlago za zaključek o nenamenski rabi kmetijskega zemljišča, to je rabi kmetijskega zemljišča, ki je v nasprotju z zakonsko predpisano rabo kmetijskih zemljišč, in podlago za izrek ukrepa prepovedi uporabe kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo.