Glede na to, da A. d.o.o. ni bil lastnik nepremičnin (ampak zgolj dolžnik), sodišče pravnega posla med njim in B.B. s svojimi ravnanji v izvršilnem postopku ni moglo nadomestiti. Pravni posel med B.B. in A. d.o.o. zato ni bil sklenjen, odobritev neobstoječega pravnega posla pa pomeni, da je takšna odločba neizvršljiva.
Način uveljavljanja zakonite predkupne pravice, določene v 23. členu ZKZ, je mogoč le v okviru izvršilnega postopka, tako da tudi vrstni red kupcev, kadar je predkupnih upravičencev več, ugotavlja sodišče.
odobritev pravnega posla - vrstni red predkupnih upravičencev - agrarna skupnost - vpis v register
Pri določitvi vrstnega reda predkupnih upravičencev iz 23. člena ZKZ gre za obvezno ureditev, ki je ni mogoče izključiti s pravnim poslom, temveč zgolj z drugim zakonom.
Po prvem odstavku 2. člena ZAgrS je agrarna skupnost po tem zakonu skupnost fizičnih in pravnih oseb, ki je bila kot agrarna skupnost ponovno vzpostavljena in organizirana na podlagi ZPAVS in je vpisana v register agrarnih skupnosti iz 15. člena tega zakona (torej ZAgrS). Ta določba je že na jezikovni ravni dovolj jasna in nedvoumna, da ne pušča nobenega prostora za interpretacijo, da bi bilo mogoče za agrarno skupnost v skladu z ZAgrS šteti tudi skupnost, ki ni vpisana prav v register iz 15. člena tega zakona.
Na podlagi okoliščine, da se prodajajo gozdna zemljišča v obsegu 61 %, z uporabo t.i. pretežnostnega kriterija, ki se je oblikoval v sodni praksi v primerih prodaje zemljišč po različnih namenskih rabah v paketu - določena cena za vse nepremičnine skupaj, je upravni organ kot materialno podlago za ugotovitev prednostnega upravičenca uporabil ZG. Na uporabo ZG v primeru prodaje gozda napotuje prvi odstavek 23. člena ZKZ. Organ je torej za ugotovitev prednostnega upravičenca uporabil pravilen predpis.
zaščitena kmetija - pogoji za priznanje statusa zaščitene kmetije - namenska razlaga zakona - kriterij zaokroženosti zemljišč - kmetijska gospodarska enota - napačna uporaba materialnega prava
Samostojen objekt zaščite ne morejo biti gola kmetijska ali gozdna zemljišča (določene površine teh zemljišč), ampak širša entiteta - kmetija.
Člena 3 ZDKG ni mogoče razumeti zgolj kot pojasnila, kaj vse sodi v zaščiteno kmetijo, ampak tudi kot opredelitev, kaj vse (šele) vzpostavi kmetijo v smislu gospodarske enote, ki jo je treba določiti kot zaščiteno in s tem kot skupnost premoženja, ki je predmet dedovanja po tem zakonu. Kmetijska in gozdna zemljišča se ščitijo, če so in kolikor so del kmetije.
pravni promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - obvestilo o postopku s ponudbo - pravilno vročanje
Obvestilo o tem, kdo je sprejel ponudbo, v ničemer ne vpliva na tek roka za vložitev vloge za odobritev pravnega posla. Ta se izteče za vse sprejemnike ponudbe s potekom 30 dni od izteka 30-dnevnega roka za podajo ponudb, ki je začel teči z dnem, ko je bila ponudba objavljena.
Ob upoštevanju drugega odstavka 21. člena ZKZ, ki izrecno določa pošiljanje obvestila s priporočeno pošiljko s povratnico in ne napotuje na uporabo ZUP, se določba 87. člena ZUP za vročanje v konkretni zadevi ne uporablja, toliko bolj, ker obvestilo o sprejemu ponudbe ne sodi med odločbe in sklepe, ki jih je treba vročiti v skladu z določbami ZUP.
Zakonskega pojma kmeta mejaša ni mogoče razlagati tako, da mora biti kupec izključni lastnik mejnega zemlišča oz. da mora kot solastnik mejnega zemljišča to zemljišče tudi obdelovati, saj ima kot solastnik svoja lastna upravičenja, ki izhajajo iz solastniškega deleža in s katerimi lahko prosto razpolaga.
kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe
Zgolj v razmerju do oseb, ki niso predkupni upravičenci, gre za ponudbo naslovljeno na nedoločeno število oseb in s tem za vabilo k dajanju ponudb ter bi bila odločitev o tem, ali bo nepremičnino prodal, v domeni lastnika. Ker sta ponudbo sprejela predkupna upravičenca, tožnik zmotno meni, da sme lastnik sam odločati, ali bo nepremičnino prodal.
zaščitena kmetija - namenska razlaga zakona - kriterij zaokroženosti zemljišč - kmetijska gospodarska enota - napačna uporaba materialnega prava
Namen ZDKG torej ni zagotavljanje obdelanosti in vzdrževanja za kmetovanje in gozdarjenje primernih zemljišč, niti zaščita njihovega gospodarskega potenciala, ampak zaščita kmetije kot celote, v smislu zagotavljanja preživetja potencialnega prevzemnika obstoječega kmetijskega gospodarstva, prek tega pa vzdrževanje kmetijske dejavnosti kot gospodarske panoge in ohranjanje poseljenosti izven mest.
Zaščitena kmetija sicer ne more obstajati brez določene površine ustreznih kmetijskih ali gozdnih zemljišč, vendar pa zgolj ta še ne pomenijo gospodarske enote.
Če nepremičnine dejansko ne predstavljajo kmetijske gospodarske enote, pa namen, kot ga zasleduje ZDKG, ki je, kot rečeno, v zagotavljanju preživetja potencialnega prevzemnika obstoječega kmetijskega gospodarstva, z zaščito „tožničine kmetijsko-gozdarske gospodarske enote“ ne bi bil dosežen, ampak bi se z njo neutemeljeno poseglo v tožničino lastninsko pravico.
aktivna legitimacija za umik zahteve za odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - obnova postopka - glavna obravnava - stroški postopka
Naravni pravni interes vsakega predlagatelja obnove ne more biti zgolj v tem, da v obnovljenem postopku le sodeluje, ampak v tem, da se izpodbijana odločba odpravi ali vsaj razveljavi. Če takega interesa ne bi imel, sploh ne bi bil upravičeni predlagatelj obnove. Uspeh glede obnove se torej meri glede na uspeh v zvezi z dovolitvijo obnove in odločitvijo v obnovljenem postopku.
K odločitvi ne pripomorejo zgolj tista dejanja pooblaščenca stranke, na podlagi katerih bi upravni organ lažje odločil v zadevi, saj je organ v vsakem primeru dolžan sam ugotoviti materialno resnico in odločati v skladu s predpisi. Toženka je v postopku utemeljeno opravila ustno obravnavo, stranke pa so imele pravico na njej sodelovati po pooblaščencih.
Drugostopenjski organ tožniku ni dal možnosti, da bi se izjavil o ortofoto posnetkih, na podlagi katerih je ugotovil drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovil prvostopni organ. S tem je kršil načelo zaslišanja stranke v upravnem postopku. Enako kršitev je ponovil prvostopenjski organ v ponovnem postopku odločanja s tem, da je zgolj povzel ugotovitve drugostopenjskega organa glede dejanskega stanja zadeve. S tem ko je v izpodbijani odločbi zapisal, da je pri odločanju vezan na ugotovitev drugostopenjskega organa glede dejanskega stanja in ga zato ni ocenjeval ter se tudi ni opredelil do argumentov tožnika in njegovih dokaznih predlogov, pa je ravnal tudi v nasprotju z določbo 10. člena ZUP, ki upravnemu organu nalaga, da presodi katera dejstva šteje za dokazana in to na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj.
status zaščitene kmetije - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - podatki iz uradnih evidenc - predhodno vprašanje
Res je, da je toženka postopek prekinila zaradi odločitve o predhodnem vprašanju, vendar je bila odločitev o prekinitvi nepravilna, saj ugotavljanje bonitete zemljišč ne more biti predhodno vprašanje.
Za določitev zaščitene kmetije se glede lastništva uporabljajo podatki iz zemljiške knjige, glede bonitete zemljišč in obsega zemljišč zaščitene kmetije pa podatki iz zemljiškega katastra.
Ker je toženka sprejela nezakonit sklep o prekinitvi postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja, ki v tej zadevi ne obstaja, po presoji sodišča z meritorno odločitvijo ni bila dolžna čakati na dokončnost odločbe o (morebitni) spremembi bonitete zemljišč.
Tožniki kršitev enakega varstva pravic oziroma pravice do izjave lahko uveljavljali le v postopku, v katerem jim možnost izjave ni bila dana.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2. ZKZ člen 20, 20/1, 23, 23/1, 23/1-4, 24. ZUP člen 135, 214, 214/1, 251. OZ člen 25, 25/1.
akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - odobritev pravnega posla - pravočasna vložitev vloge - predkupna pravica - predkupna pravica za kmetijska zemljišča - status kmeta - načelo kontradiktornosti postopka - kršitev načela kontradiktornosti postopka
Glede na dano procesno situacijo (ko tožnica ni imela možnosti sodelovanja v obeh postopkih priznanja statusa kmeta stranki z interesom), mora imeti tožnica v skladu z načelom kontradiktornosti kot enem temeljnih načel po ZUP možnost v tem postopku, torej postopku odobritve pravnega posla, ugovarjati dejstvom, ki so podlaga za ugotovitev statusa kmeta za stranko z interesom v smislu 24. člena ZKZ.
ZObr člen 29, 29/3. ZUP člen 9, 144. Pravilnik o pogojih za izdajo soglasja Ministrstva za obrambo za promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in z zemljišči namenjenimi za poselitev (2003) člen 4.
promet s kmetijskimi zemljišči - izdaja soglasja - obramba - vojska - odločanje tožene stranke v skrajšanem postopku - kontradiktornost postopka - kršitev načela kontradiktornosti postopka
Pogoji za izdajo oziroma ne-izdajo soglasja za promet z zemljišči so vezani na zemljišče in ne na njegovega lastnika (oziroma njegovega morebitnega bodočega lastnika) in v tem smislu bi moral organ svojo odločitev tudi utemeljiti.
Organ bi moral konkretno navesti, kateri predpisani ukrepi za varovanje, ki so določeni v zakonu oziroma uredbi, bi bili na obravnavanem zemljišču oteženi, zmanjšani oziroma bi bilo onemogočeno njihovo izvajanje.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - mejaš - zakupnik
Ob ugotovljenem dejstvu, da je ponudbo sprejela tudi prizadeta stranka, ki je po prvem odstavku 23. člena ZKZ kot mejaš med predkupnimi upravičenci uvrščena višje, kot zakupnik, tudi morebitna ugotovitev, da je napačna ugotovitev toženke, da tožnik ni zakupnik, ne bi vplivala na drugačno odločitev.
Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (2004) člen 16, 16/1, 16/1-1. ZKZ člen 64, 64/2.
komasacija - razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada - površina zemljišča - dostop do zemljišč
Pri dodelitvi zemljišč je treba upoštevati tudi kriterij usmeritve gospodarjenja, kot to določa Pravilnik o izvajanju komasacije kmetijskih zemljišč v prvi alineji 16. člena.
ZKZ člen 63, 63/4. Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (2004) člen 18. ZUS-1 člen 20, 20/3.
komasacija - vrednotenje zemljišča - pripombe na elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju - prekluzija v pritožbenem postopku
Določbe četrtega odstavka 63. člena ZKZ je tudi po presoji sodišča treba razlagati v pomenu, kot jih je razlagal drugostopenjski organ, da so torej komasacijski udeleženci po preteku osmih dni od izteka roka za razgrnitev posameznega od elaboratov prekludirani v dajanju pripomb na posamezni elaborat.
Vsebina ponudbe je v domeni prodajalca ter da v primeru, ko ponudba prodajalca, ki želi prodati kmetijsko zemljišče, kmetijo ali gozd, poleg tega zemljišča obsega še stavbno zemljišče, ni nedopustna. Gre namreč za izraz volje prodajalca in pomeni le, da se je prodajalec odločil, da tudi zemljišče, ki je sicer stavbno, prednostno ponudi predkupnim upravičencem po ZKZ.
zaščitena kmetija - pogoji za priznanje statusa zaščitene kmetije - kriterij zaokroženosti zemljišč - kmetijska gospodarska enota
Namen ZDKZ ni zagotavljanje obdelanosti in vzdrževanja za kmetovanje in gozdarjenje primernih zemljišč niti zaščita njihovega gospodarskega potenciala, ampak zaščita kmetije kot celote, v smislu zagotavljanja preživetja potencialnega prevzemnika obstoječega kmetijskega gospodarstva, prek tega pa vzdrževanje kmetijske dejavnosti kot gospodarske panoge in ohranjanje poseljenosti izven mest.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - nenamenska raba - bistvena kršitev določb postopka
Nezakonita gradnja lahko pomeni nenamensko rabo kmetijskega zemljišča, vendar pa morajo biti ugotovljene vse s tem povezane relevantne okoliščine, na njihovi podlagi napravljeni zaključki pa morajo biti tudi dovolj natančno pravno utemeljeni.
odobritev pravnega posla - zahteva za odobritev pravnega posla - ista upravna zadeva - GERK - zakupna pogodba
Upravni organ najprej preizkusi zadevo in jo s sklepom zavrže, če je o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno, pa se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenila.