ZKme-1 člen 5, 5/1, 5/2. ZKZ člen 7, 7/2, 7/2-1. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2014) člen 32, 32/1, 32/2, 32/3.
GERK - izbris gerk iz evidence kmetijskih gospodarstev - pravica do uporabe zemljišča
V zadevi, ko gre za izbris GERK-ov, predmet presoje ni način pridobitve zemljišč (na katerih so vpisani obravnavani GERK-i), temveč le, ali je izkazana pravica do uporabe določenih zemljišč.
Če želi tožnik obdelovati zemljišča (oziroma imeti vpisane GERK-e na teh zemljiščih), ima tudi sam možnost, da izkaže pravico do uporabe, vendar mora pri tem izpolnjevati zakonske pogoje.
Da so bili lastniki te nepremičnine že tožnikovi predniki in da je bila ta nepremičnina v preteklosti že del zaokrožene celote tožnikove kmetije, pri odločitvi ni mogoče upoštevati, saj tovrstnih okoliščin ZKZ ne opredeljuje kot relevantnih pri odločanju o odobritvi pravnega posla za promet s kmetijskim zemljiščem.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - raba kmetijskih zemljišč - nenamenska raba - reklamni pano
Ob nesporni ugotovitvi, da gre pri predmetni parceli za kmetijsko zemljišče, predstavlja tudi po presoji sodišča postavitev montažne konstrukcije za nameščanje reklamnih panojev na tem zemljišču uporabo, ki ni v skladu z njegovim namenom. Montažna konstrukcija ni uvrščena med objekte, ki jih je dopustno postaviti na kmetijskem zemljišču, tudi ni namenjena kmetijski dejavnosti, zato je zahteva, da se odstrani, upravičena.
Pri ugotavljanju, ali kmetijska dejavnost pomeni glavno dejavnost, se stroškov ne upošteva, zato ti niso pomembni. Posledično tudi ni razumnega razloga, da bi se drugače kot pri kmetijski dejavnosti pri opravljanju podjetniške dejavnosti upošteval samo čisti dobiček.
ZPP ne pozna ničnosti sodnih odločb. Pravna teorija govori o tem samo v primerih, ko se sodba nanaša na neobstoječo osebo in ko ne ureja nobenega pravnega razmerja ter je zato ni mogoče izvršiti. Take sodbe pa sploh ni potrebno izpodbijati.
kmetijska zemljišča - melioracija - nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela
V postopku odmere stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih ni mogoče uveljavljati ugovorov v zvezi z izvedbo vzdrževalnih del.
odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - prednostni upravičenec - status kmeta - pisna izjava
V sodni praksi je sprejeto stališče, da ni zakonskih zadržkov, da predhodnega vprašanja ne bi mogel obravnavati organ odločanja sam, v primeru ko pa je o predhodnem vprašanju že odločeno s pravnomočnim posamičnim aktom, je organ odločanja na ta posamični akt vezan.
zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - gospodarska celota - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka
Tožeči stranki zatrjujeta, da posamezne parcele, ki so bile vključene v zaščiteno kmetijo, ne tvorijo gospodarske celote, kar sta ustno uveljavljali v postopku pred upravnim organom prve stopnje in v pritožbi ter za to predložili dokaze, o katerih pa se tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ nista izjasnila. Sodišče zato ugotavlja, da je bilo dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno in obrazloženo ter posledično pomanjkljivo ugotovljen in obrazložen pogoj obstoja zaščitene kmetije kot gospodarske celote in se zato izpodbijane odločbe v tem delu ne da preizkusiti.
Način uveljavljanja zakonite predkupne pravice, določene v 23. členu ZKZ, je mogoč le v okviru izvršilnega postopka, tako da tudi vrstni red kupcev, kadar je predkupnih upravičencev več, ugotavlja sodišče.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke - pravni interes - odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - rok za sprejem ponudbe
Če je bila tožnikova vloga za odobritev prvnega posla pravnomočno zavržena, nima pravnega interesa za izpodbijanje odločbe, s katero je upravni organ odobril pravni posel, sklenjen med prodajalko in občino, saj s tem ne more izboljšati svojega pravnega položaja.
Glede na to, da A. d.o.o. ni bil lastnik nepremičnin (ampak zgolj dolžnik), sodišče pravnega posla med njim in B.B. s svojimi ravnanji v izvršilnem postopku ni moglo nadomestiti. Pravni posel med B.B. in A. d.o.o. zato ni bil sklenjen, odobritev neobstoječega pravnega posla pa pomeni, da je takšna odločba neizvršljiva.
Način uveljavljanja zakonite predkupne pravice, določene v 23. členu ZKZ, je mogoč le v okviru izvršilnega postopka, tako da tudi vrstni red kupcev, kadar je predkupnih upravičencev več, ugotavlja sodišče.
odobritev pravnega posla - vrstni red predkupnih upravičencev - agrarna skupnost - vpis v register
Pri določitvi vrstnega reda predkupnih upravičencev iz 23. člena ZKZ gre za obvezno ureditev, ki je ni mogoče izključiti s pravnim poslom, temveč zgolj z drugim zakonom.
Po prvem odstavku 2. člena ZAgrS je agrarna skupnost po tem zakonu skupnost fizičnih in pravnih oseb, ki je bila kot agrarna skupnost ponovno vzpostavljena in organizirana na podlagi ZPAVS in je vpisana v register agrarnih skupnosti iz 15. člena tega zakona (torej ZAgrS). Ta določba je že na jezikovni ravni dovolj jasna in nedvoumna, da ne pušča nobenega prostora za interpretacijo, da bi bilo mogoče za agrarno skupnost v skladu z ZAgrS šteti tudi skupnost, ki ni vpisana prav v register iz 15. člena tega zakona.
Na podlagi okoliščine, da se prodajajo gozdna zemljišča v obsegu 61 %, z uporabo t.i. pretežnostnega kriterija, ki se je oblikoval v sodni praksi v primerih prodaje zemljišč po različnih namenskih rabah v paketu - določena cena za vse nepremičnine skupaj, je upravni organ kot materialno podlago za ugotovitev prednostnega upravičenca uporabil ZG. Na uporabo ZG v primeru prodaje gozda napotuje prvi odstavek 23. člena ZKZ. Organ je torej za ugotovitev prednostnega upravičenca uporabil pravilen predpis.
zaščitena kmetija - pogoji za priznanje statusa zaščitene kmetije - namenska razlaga zakona - kriterij zaokroženosti zemljišč - kmetijska gospodarska enota - napačna uporaba materialnega prava
Samostojen objekt zaščite ne morejo biti gola kmetijska ali gozdna zemljišča (določene površine teh zemljišč), ampak širša entiteta - kmetija.
Člena 3 ZDKG ni mogoče razumeti zgolj kot pojasnila, kaj vse sodi v zaščiteno kmetijo, ampak tudi kot opredelitev, kaj vse (šele) vzpostavi kmetijo v smislu gospodarske enote, ki jo je treba določiti kot zaščiteno in s tem kot skupnost premoženja, ki je predmet dedovanja po tem zakonu. Kmetijska in gozdna zemljišča se ščitijo, če so in kolikor so del kmetije.
pravni promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - obvestilo o postopku s ponudbo - pravilno vročanje
Obvestilo o tem, kdo je sprejel ponudbo, v ničemer ne vpliva na tek roka za vložitev vloge za odobritev pravnega posla. Ta se izteče za vse sprejemnike ponudbe s potekom 30 dni od izteka 30-dnevnega roka za podajo ponudb, ki je začel teči z dnem, ko je bila ponudba objavljena.
Ob upoštevanju drugega odstavka 21. člena ZKZ, ki izrecno določa pošiljanje obvestila s priporočeno pošiljko s povratnico in ne napotuje na uporabo ZUP, se določba 87. člena ZUP za vročanje v konkretni zadevi ne uporablja, toliko bolj, ker obvestilo o sprejemu ponudbe ne sodi med odločbe in sklepe, ki jih je treba vročiti v skladu z določbami ZUP.
Zakonskega pojma kmeta mejaša ni mogoče razlagati tako, da mora biti kupec izključni lastnik mejnega zemlišča oz. da mora kot solastnik mejnega zemljišča to zemljišče tudi obdelovati, saj ima kot solastnik svoja lastna upravičenja, ki izhajajo iz solastniškega deleža in s katerimi lahko prosto razpolaga.
zaščitena kmetija - namenska razlaga zakona - kriterij zaokroženosti zemljišč - kmetijska gospodarska enota - napačna uporaba materialnega prava
Namen ZDKG torej ni zagotavljanje obdelanosti in vzdrževanja za kmetovanje in gozdarjenje primernih zemljišč, niti zaščita njihovega gospodarskega potenciala, ampak zaščita kmetije kot celote, v smislu zagotavljanja preživetja potencialnega prevzemnika obstoječega kmetijskega gospodarstva, prek tega pa vzdrževanje kmetijske dejavnosti kot gospodarske panoge in ohranjanje poseljenosti izven mest.
Zaščitena kmetija sicer ne more obstajati brez določene površine ustreznih kmetijskih ali gozdnih zemljišč, vendar pa zgolj ta še ne pomenijo gospodarske enote.
Če nepremičnine dejansko ne predstavljajo kmetijske gospodarske enote, pa namen, kot ga zasleduje ZDKG, ki je, kot rečeno, v zagotavljanju preživetja potencialnega prevzemnika obstoječega kmetijskega gospodarstva, z zaščito „tožničine kmetijsko-gozdarske gospodarske enote“ ne bi bil dosežen, ampak bi se z njo neutemeljeno poseglo v tožničino lastninsko pravico.
kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe
Zgolj v razmerju do oseb, ki niso predkupni upravičenci, gre za ponudbo naslovljeno na nedoločeno število oseb in s tem za vabilo k dajanju ponudb ter bi bila odločitev o tem, ali bo nepremičnino prodal, v domeni lastnika. Ker sta ponudbo sprejela predkupna upravičenca, tožnik zmotno meni, da sme lastnik sam odločati, ali bo nepremičnino prodal.
aktivna legitimacija za umik zahteve za odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - obnova postopka - glavna obravnava - stroški postopka
Naravni pravni interes vsakega predlagatelja obnove ne more biti zgolj v tem, da v obnovljenem postopku le sodeluje, ampak v tem, da se izpodbijana odločba odpravi ali vsaj razveljavi. Če takega interesa ne bi imel, sploh ne bi bil upravičeni predlagatelj obnove. Uspeh glede obnove se torej meri glede na uspeh v zvezi z dovolitvijo obnove in odločitvijo v obnovljenem postopku.
K odločitvi ne pripomorejo zgolj tista dejanja pooblaščenca stranke, na podlagi katerih bi upravni organ lažje odločil v zadevi, saj je organ v vsakem primeru dolžan sam ugotoviti materialno resnico in odločati v skladu s predpisi. Toženka je v postopku utemeljeno opravila ustno obravnavo, stranke pa so imele pravico na njej sodelovati po pooblaščencih.
ZObr člen 29, 29/3. ZUP člen 9, 144. Pravilnik o pogojih za izdajo soglasja Ministrstva za obrambo za promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in z zemljišči namenjenimi za poselitev (2003) člen 4.
promet s kmetijskimi zemljišči - izdaja soglasja - obramba - vojska - odločanje tožene stranke v skrajšanem postopku - kontradiktornost postopka - kršitev načela kontradiktornosti postopka
Pogoji za izdajo oziroma ne-izdajo soglasja za promet z zemljišči so vezani na zemljišče in ne na njegovega lastnika (oziroma njegovega morebitnega bodočega lastnika) in v tem smislu bi moral organ svojo odločitev tudi utemeljiti.
Organ bi moral konkretno navesti, kateri predpisani ukrepi za varovanje, ki so določeni v zakonu oziroma uredbi, bi bili na obravnavanem zemljišču oteženi, zmanjšani oziroma bi bilo onemogočeno njihovo izvajanje.