Podelitev hišne številke ne pomeni legalizacije objekta in ne uradne spremembe namembnosti objekta. Kmetijska zemljišča se uporabljajo v kmetijske namene in le zakon ali predpis izdan na njegovi podlagi lahko dovoljuje uporabo tudi v nekmetijske namene.
Z odobritvijo obravnavanega pravnega posla med prodajalcem in tožnikom zakonski namen predkupne pravice predkupnim upravičencem kmetijskih zemljišč ne bi bil dosežen, kar je tožena stranka obrazložila z ustreznimi argumenti (velikost prodajanih zemljišč, njihova lokacija v bližini zemljišč prizadete stranke in oddaljena od prebivališča tožnika, brez neposrednega dostopa).
Razlogovanje prvostopenjskega organa, da tožnica ne izpolnjuje predkupne pravice kot kmet zato, ker ob vložitvi vloge za odobritev pravnega posla ni imela priznanega statusa kmeta z odločbo upravnega organa, ni pravilno. Odločba o priznanju statusa kmeta je namreč dekalratorne narave, zato praviloma učinkuje od tedaj, ko je nastalo pravno relevantno dejstvo.
ZEN člen 11, 11/1, 28, 28/1. ZKZ člen 21, 21/1, 21/3.
parcelacija - stranka v postopku - zemljiškoknjižni lastnik - razpolagalni pravni posel - ureditev meje
Sodišče se strinja s stališčem toženke, da je treba v skladu z izrecno določbo prvega odstavka 11. člena ZEN kot stranke v postopkih, ki jih Geodetska uprava vodi na podlagi ZEN, šteti lastnike nepremičnin, ki so vpisani v zemljiški knjigi, razen če zakon ne določa drugače.
S prejemom ponudbe za nakup ponujenega kmetijskega zemljišča (torej predmetne nepremičnine) na način, kot je določeno v prvem odstavku 21. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, je sklenjen pravni posel pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote; to neposredno in nedvoumno izhaja iz besedila tretjega odstavka 21. člena ZKZ. Vendar pa sklenitev tega pravnega posla sama po sebi še ne pomeni prenosa lastninske pravice, saj gre šele za zavezovalni pravni posel, to je obligacijskopravno pogodbo, s katero se ustvari obveznost prenosa lastnine, ta prenos pa se izvrši šele z razpolagalnim pravnim poslom, ki je pravni posel stvarnega prava.
promet s kmetijskimi zemljišči - sprejem ponudbe - osebe, ki niso predkupni upravičenci - odklonitev delovnih obveznosti - odklonitev ponudbe
Če je ugotovljeno, da nihče od prekupnih upravičencev ni sprejel ponudbe, sme prodajalec sklenitev pogodbe s sprejemnikom ponudbe (ki ni predkupni upravičenec) tudi odkloniti.
Ni sporno, da so ponudbo pravočasno sprejeli in vložili zahtevo za odobritev pravnega posla tožnica ter C.C. in D.C., niti da je tožnica uveljavljala obstoj predkupnega upravičenja, sporno pa je, ali je organ utemeljeno zavrnil odobritev pravnega posla, sklenjenega med prodajalkama in tožnico zaradi kasnejše prodaje dela nepremičnin na dražbi v izvršilnem postopku. Predmet odobritve po določbah ZKZ je v civilnopravnem smislu že sklenjen zavezovalni posel, odobritev upravnega organa pa je eden od (dodatnih) pogojev za njegov veljaven nastanek. Ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča, dana na podlagi 20. člena ZKZ, je v razmerju do predkupnih upravičencev iz 23. člena ZKZ zavezujoča in ponudnik vezanosti nanjo ne more izključiti na način iz prvega odstavka 25. člena OZ.
Tožena stranka je pravilno odločila, da se izračunana razlika med vrednostjo zemljišč, ki jih je pravni prednik tožnikov vložil v komasacijski sklad in vrednostjo zemljišč, ki jih je C.C. iz tega sklada pridobila, izplača s tem, da se valorizira z indeksom življenjskih potrebščin na dan izplačila (kar ohranja njeno realno vrednost). Tožnika bosta do zamudnih obresti upravičena le, kolikor jima drugostopenjski organ tako odmerjene odškodnine ne bi izplačal v roku 60 dni po pravnomočnosti izpodbijane odločbe, kot to določa 2. točka izreka izpodbijane odločbe.
ZKZ člen 24, 24/1, 24/1-4. Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (2015) člen 20.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - status kmeta - dohodek iz kmetijske dejavnosti
Prvi tožnik bi glede na navedeni uredbi zatrjevano opravljanje dejavnosti dajanja kmetijskih in gozdarskih strojev v najem z upravljavcem lahko izkazal le z računi ter članstvom v strojnem krožku oziroma (v primeru preseganja določenega dohodka) z dovoljenjem za opravljanje te dopolnilne kmetijske dejavnosti, česar pa po ugotovitvah organa ni storil.
Za presojo statusa kmeta po 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ, ko se presoja izpolnjevanje pogojev za naprej, je relevanten čas, ko kupec poda izjavo o uveljavljanju statusa kmeta po tej določbi ZKZ, tožnik ne more uspeti s tožbenimi očitki, da je odločba o statusa kmeta ugotovitvene narave in zato ni treba, da z njo razpolaga že ob sprejemu ponudbe, niti s pavšalno navedbo, da mu organ ni dal možnosti, da na zapisnik poda izjavo po navedeni določbi ZKZ.
ZKme-1 člen 5, 5/1, 5/2. ZKZ člen 7, 7/2, 7/2-1. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2014) člen 32, 32/1, 32/2, 32/3.
GERK - izbris gerk iz evidence kmetijskih gospodarstev - pravica do uporabe zemljišča
V zadevi, ko gre za izbris GERK-ov, predmet presoje ni način pridobitve zemljišč (na katerih so vpisani obravnavani GERK-i), temveč le, ali je izkazana pravica do uporabe določenih zemljišč.
Če želi tožnik obdelovati zemljišča (oziroma imeti vpisane GERK-e na teh zemljiščih), ima tudi sam možnost, da izkaže pravico do uporabe, vendar mora pri tem izpolnjevati zakonske pogoje.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - predlog za izrek ničnosti odločbe - ničnostni razlogi
Tožnica je v svojem predlogu za izrek ničnosti Odločbe njeno neizvršljivost zatrjevala, ker naj iz Odločbe ne bi bilo razvidno, na katerem delu parcel naj bi bilo treba odstraniti gramoz, saj da se gramoz nahaja na več delih predmetnih parcel, pri čemer pa ni mogoče zahtevati odstranitve vsega gramoza, saj bi na ta način zakonito zgrajeni objekti izgubili povezavo z javno potjo, ki na teh parcelah obstaja že 50 let; poleg tega naj ne bi bilo natančno razvidno, kje se nahaja kmetijsko zemljišče in kje stavbno zemljišče. Po presoji sodišča so to vprašanja (ne)popolne in (ne)pravilne ugotovitve dejanskega stanja zadeve, ki je bilo ugotovljeno v Odločbi, kar pa ni med taksativno naštetimi razlogi, ki utemeljujejo izrek ničnosti kot izredno pravno sredstvo, temveč gre za argumente, ki bi jih bilo morebiti mogoče ob izpolnjenosti pogojev uveljavljati z drugimi pravnimi sredstvi.
Da so bili lastniki te nepremičnine že tožnikovi predniki in da je bila ta nepremičnina v preteklosti že del zaokrožene celote tožnikove kmetije, pri odločitvi ni mogoče upoštevati, saj tovrstnih okoliščin ZKZ ne opredeljuje kot relevantnih pri odločanju o odobritvi pravnega posla za promet s kmetijskim zemljiščem.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - raba kmetijskih zemljišč - nenamenska raba - reklamni pano
Ob nesporni ugotovitvi, da gre pri predmetni parceli za kmetijsko zemljišče, predstavlja tudi po presoji sodišča postavitev montažne konstrukcije za nameščanje reklamnih panojev na tem zemljišču uporabo, ki ni v skladu z njegovim namenom. Montažna konstrukcija ni uvrščena med objekte, ki jih je dopustno postaviti na kmetijskem zemljišču, tudi ni namenjena kmetijski dejavnosti, zato je zahteva, da se odstrani, upravičena.
Pri ugotavljanju, ali kmetijska dejavnost pomeni glavno dejavnost, se stroškov ne upošteva, zato ti niso pomembni. Posledično tudi ni razumnega razloga, da bi se drugače kot pri kmetijski dejavnosti pri opravljanju podjetniške dejavnosti upošteval samo čisti dobiček.
ZPP ne pozna ničnosti sodnih odločb. Pravna teorija govori o tem samo v primerih, ko se sodba nanaša na neobstoječo osebo in ko ne ureja nobenega pravnega razmerja ter je zato ni mogoče izvršiti. Take sodbe pa sploh ni potrebno izpodbijati.
kmetijska zemljišča - melioracija - nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela
V postopku odmere stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih ni mogoče uveljavljati ugovorov v zvezi z izvedbo vzdrževalnih del.
odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - prednostni upravičenec - status kmeta - pisna izjava
V sodni praksi je sprejeto stališče, da ni zakonskih zadržkov, da predhodnega vprašanja ne bi mogel obravnavati organ odločanja sam, v primeru ko pa je o predhodnem vprašanju že odločeno s pravnomočnim posamičnim aktom, je organ odločanja na ta posamični akt vezan.
zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - gospodarska celota - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka
Tožeči stranki zatrjujeta, da posamezne parcele, ki so bile vključene v zaščiteno kmetijo, ne tvorijo gospodarske celote, kar sta ustno uveljavljali v postopku pred upravnim organom prve stopnje in v pritožbi ter za to predložili dokaze, o katerih pa se tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ nista izjasnila. Sodišče zato ugotavlja, da je bilo dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno in obrazloženo ter posledično pomanjkljivo ugotovljen in obrazložen pogoj obstoja zaščitene kmetije kot gospodarske celote in se zato izpodbijane odločbe v tem delu ne da preizkusiti.
Način uveljavljanja zakonite predkupne pravice, določene v 23. členu ZKZ, je mogoč le v okviru izvršilnega postopka, tako da tudi vrstni red kupcev, kadar je predkupnih upravičencev več, ugotavlja sodišče.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke - pravni interes - odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - rok za sprejem ponudbe
Če je bila tožnikova vloga za odobritev prvnega posla pravnomočno zavržena, nima pravnega interesa za izpodbijanje odločbe, s katero je upravni organ odobril pravni posel, sklenjen med prodajalko in občino, saj s tem ne more izboljšati svojega pravnega položaja.