OZ člen 29, 29/1, 29/2, 29/3. ZKZ člen 19, 20, 20/2, 21, 21/3, 22, 22/1.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - sprememba ponudbe
Ni sporno, da je tožnik v izjavi o sprejemu ponudbe navedel drugačno ceno od vsebovane v ponudbi. Glede na to je njegov sprejem ponudbe mogoče opredeliti kot zavrnitev ponudbe s predlogom, naj se ponudba spremeni (v smislu prvega odstavka 29. člena OZ), in ker se sprememba nanaša na ceno, je mogoče šteti, da gre za predlog bistveno spremenjene ponudbe (v smislu tretjega odstavka 29. člena OZ), vse to s posledico, da na podlagi tožnikove izjave o sprejemu ponudbe pravni posel ni bil sklenjen.
ZKZ člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-4, 24/2. ZUP člen 146, 188, 248. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
status kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - pomemben del dohodka - načelo zaslišanja strank - izjava stranke - tožbene novote
Podatkom o dejstvih iz uradnih evidenc je po presoji sodišča treba priznati večjo dokazno vrednost v primerjavi z drugimi, tožnik pa se ni odzval z zatrjevanjem oziroma izkazovanjem, da gre pri uradnih podatkih za nepravilne podatke.
Ne le, da je dokaz z izjavo stranke subsidiaren dokaz, ki se ga lahko uporabi le skupaj z drugimi dokazi in ne kot edini dokaz, pri čemer tožnik kljub pozivu s seboj ni prinesel nobenega dokazila, npr. računa, dobavnice, potrdila, pogodbe, odločbe o neposrednih plačilih ipd. (kakor običajno dokazujejo dohodek iz kmetijske dejavnosti osebe, ki uveljavljajo status kmeta), z izjavo celo ni dokazoval doseženega dohodka.
Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - namen zakona
Glede na namen omejitve pri razpolaganju s kmetijskimi zemljišči, ki je v zagotavljanju primarno pridelovalne funkcije, je tožena stranka tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da z odobritvijo predmetnega pravnega posla med prodajalko in tožnikom ta namen zakona ne bi bil dosežen, kar je tudi obrazložila z ustreznimi argumenti (lokacija prodajanega zemljišča v neposredni bližini zemljišč prizadete stranke in njegova oddaljenost od prebivališča tožnika, brez neposrednega dostopa, izolirana parcela, pojavljanje tožnika kot kupca kmetijskih zemljišč v številnih primerih v različnih krajih po Sloveniji), zato tožniku utemeljeno ni odobrila pravnega posla za promet z obravnavano nepremičnino.
Med prodajalcem in kupcem, ki je predkupni upravičenec, je pravni posel sklenjen tedaj, ko upravna enota prejme izjavo o sprejemu ponudbe in sicer pod pogojem, da bo odobren s strani upravne enote. Pogodba je vedno sklenjena med osebo, ki da ponudbo, in osebo, ki jo sprejme (21. člen Obligacijskega zakonika). Pravni posel torej ne more biti sklenjen med osebami, ki niso dale ali niso sprejele ponudbe.
Dogovora, sklenjenega med tožnikoma in N.N., po katerem naj bi ponudbo sprejeli skupno, v tem postopku ni mogoče upoštevati, saj ni ustvaril nobenega zavezujočega pravnega učinka v razmerju do prodajalcev. Med temi osebami kot kupci in med prodajalci pravni posel ni bil sklenjen. Posla, ki sploh ni bil sklenjen, pa ni mogoče odobriti.
Vložitev tožbe zoper odločbo o ukinitvi namakalnega sistema zadrži njeno izvršitev. Iz tega sledi, da je že sama vložitev predmetne tožbe zadržala izvrševanje (oziroma učinkovanje) izpodbijanega akta do pravnomočne odločitve sodišča, zato tožnikoma med sodnim postopkom težko popravljiva škoda sploh ne more nastati. To pa pomeni, da si z izdajo začasne odredbe v tej zadevi ne moreta izboljšati svojega pravnega položaja.
Zgolj dejstvo, da je na zemljišču objekt, ne zadošča za ugotovitev, da je dopustno uporabiti izjemo po 6. alineji drugega odstavka 19. člena ZKZ, pač pa je glede na obseg objekta in preostali del nepremičnine, ki to ni, treba presojati, ali je ta preostali del zaradi postavljenega objekta izgubil lastnosti kmetijskega zemljišča tako, da odobritev pravnega posla v smislu ciljev ZKZ ni potrebna.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nenamenska raba
Na kmetijsko zemljišče odložene premične stvari lahko pomenijo njegovo nenamensko rabo, pri čemer ni mogoče spregledati, da v obravnavanem primeru ne gre zgolj za stole, na katerih bi se tožnik spočil po opravljenem delu, ampak za večje število predmetov, kar kot celota daje podlago za presojo, da se v tem delu kmetijski zemljišči nista uporabljali v skladu z njunim namenom, in s tem podlago za izrečeni ukrep kmetijskega inšpektorja.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev
V postopku odobritve upravni organ se preverja izpolnjenost z ZKZ predpisanih pogojev za odobritev pravnega posla. Odobritev pravnega posla zato pomeni le ugotovitev o izpolnjenosti predpisanih pogojev za veljavnost zavezovalnega pravnega posla. Odobritev tako ne pomeni (tudi) ugotovitve, da so izpolnjeni drugi pogoji za njegovo veljavnost, niti da ima prodajalec razpolagalno upravičenje, ki je potrebno za veljaven prenos lastninske pravice.
Za označevanje mošta, vina in drugih proizvodov se torej uporabljajo le predpisane označbe in embalaža. To dvoje potrošnika ne sme zavajati v zmoto glede geografskega porekla, kakovosti, sestavin, sort grozdja, morebitnih odlikovanj, pridelovalcev, posebnih postopkov pridelave ter drugih lastnosti. Minister pa lahko na podlagi vloge dovoli drugačne označbe in embalažo, če označbe in embalaža ne zavajajo potrošnika in če to dovoljujejo predpisi države uvoznice.
zaščitena kmetija - obnova upravnega postopka - obnovitveni razlog - rok za obnovo postopka - objektivni rok - subjektivni rok za obnovo - obstoj kaznivega dejanja
Organ bi moral pri ugotavljanju, ali je bil predlog vložen v okviru objektivnega roka, upoštevati, da za obnovitveni razlog po 2. točki 260. člena ZUP (odločba izdana kot posledica kaznivega dejanja, npr. na podlagi ponarejene listine) triletni rok, ki teče od dokončnosti odločbe, ni absoluten, saj je v petem odstavku 263. člena ZUP zanj določena izjema; to za obravnavani primer zlasti velja, ker spisne listine izkazujejo, da je nastopila pravnomočnost kazenske sodbe na dan 26. 11. 2009, torej po tem, ko je 6. 12. 2008 že iztekel triletni rok od dokončnosti odločbe. Ali je bil predlog vložen v okviru subjektivnega roka, pa bi organ moral ugotavljati na podlagi 2. točke prvega odstavka 263. člena ZUP (ki določa, da znaša en mesec od dneva, ko je stranka zvedela za pravnomočno sodbo), upoštevaje navedbe v predlogu za obnovo postopka, da sta vlagatelja predloga prejela pravnomočno kazensko sodbo ... z dne 22. 10. 2009 na dan vložitve predloga 3. 11. 2010 ter dokazni predlog za (njuno) zaslišanje.
Podelitev hišne številke ne pomeni legalizacije objekta in ne uradne spremembe namembnosti objekta. Kmetijska zemljišča se uporabljajo v kmetijske namene in le zakon ali predpis izdan na njegovi podlagi lahko dovoljuje uporabo tudi v nekmetijske namene.
Z odobritvijo obravnavanega pravnega posla med prodajalcem in tožnikom zakonski namen predkupne pravice predkupnim upravičencem kmetijskih zemljišč ne bi bil dosežen, kar je tožena stranka obrazložila z ustreznimi argumenti (velikost prodajanih zemljišč, njihova lokacija v bližini zemljišč prizadete stranke in oddaljena od prebivališča tožnika, brez neposrednega dostopa).
Razlogovanje prvostopenjskega organa, da tožnica ne izpolnjuje predkupne pravice kot kmet zato, ker ob vložitvi vloge za odobritev pravnega posla ni imela priznanega statusa kmeta z odločbo upravnega organa, ni pravilno. Odločba o priznanju statusa kmeta je namreč dekalratorne narave, zato praviloma učinkuje od tedaj, ko je nastalo pravno relevantno dejstvo.
ZEN člen 11, 11/1, 28, 28/1. ZKZ člen 21, 21/1, 21/3.
parcelacija - stranka v postopku - zemljiškoknjižni lastnik - razpolagalni pravni posel - ureditev meje
Sodišče se strinja s stališčem toženke, da je treba v skladu z izrecno določbo prvega odstavka 11. člena ZEN kot stranke v postopkih, ki jih Geodetska uprava vodi na podlagi ZEN, šteti lastnike nepremičnin, ki so vpisani v zemljiški knjigi, razen če zakon ne določa drugače.
S prejemom ponudbe za nakup ponujenega kmetijskega zemljišča (torej predmetne nepremičnine) na način, kot je določeno v prvem odstavku 21. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, je sklenjen pravni posel pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote; to neposredno in nedvoumno izhaja iz besedila tretjega odstavka 21. člena ZKZ. Vendar pa sklenitev tega pravnega posla sama po sebi še ne pomeni prenosa lastninske pravice, saj gre šele za zavezovalni pravni posel, to je obligacijskopravno pogodbo, s katero se ustvari obveznost prenosa lastnine, ta prenos pa se izvrši šele z razpolagalnim pravnim poslom, ki je pravni posel stvarnega prava.
Ni sporno, da so ponudbo pravočasno sprejeli in vložili zahtevo za odobritev pravnega posla tožnica ter C.C. in D.C., niti da je tožnica uveljavljala obstoj predkupnega upravičenja, sporno pa je, ali je organ utemeljeno zavrnil odobritev pravnega posla, sklenjenega med prodajalkama in tožnico zaradi kasnejše prodaje dela nepremičnin na dražbi v izvršilnem postopku. Predmet odobritve po določbah ZKZ je v civilnopravnem smislu že sklenjen zavezovalni posel, odobritev upravnega organa pa je eden od (dodatnih) pogojev za njegov veljaven nastanek. Ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča, dana na podlagi 20. člena ZKZ, je v razmerju do predkupnih upravičencev iz 23. člena ZKZ zavezujoča in ponudnik vezanosti nanjo ne more izključiti na način iz prvega odstavka 25. člena OZ.
promet s kmetijskimi zemljišči - sprejem ponudbe - osebe, ki niso predkupni upravičenci - odklonitev delovnih obveznosti - odklonitev ponudbe
Če je ugotovljeno, da nihče od prekupnih upravičencev ni sprejel ponudbe, sme prodajalec sklenitev pogodbe s sprejemnikom ponudbe (ki ni predkupni upravičenec) tudi odkloniti.
Tožena stranka je pravilno odločila, da se izračunana razlika med vrednostjo zemljišč, ki jih je pravni prednik tožnikov vložil v komasacijski sklad in vrednostjo zemljišč, ki jih je C.C. iz tega sklada pridobila, izplača s tem, da se valorizira z indeksom življenjskih potrebščin na dan izplačila (kar ohranja njeno realno vrednost). Tožnika bosta do zamudnih obresti upravičena le, kolikor jima drugostopenjski organ tako odmerjene odškodnine ne bi izplačal v roku 60 dni po pravnomočnosti izpodbijane odločbe, kot to določa 2. točka izreka izpodbijane odločbe.
ZKZ člen 24, 24/1, 24/1-4. Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (2015) člen 20.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - status kmeta - dohodek iz kmetijske dejavnosti
Prvi tožnik bi glede na navedeni uredbi zatrjevano opravljanje dejavnosti dajanja kmetijskih in gozdarskih strojev v najem z upravljavcem lahko izkazal le z računi ter članstvom v strojnem krožku oziroma (v primeru preseganja določenega dohodka) z dovoljenjem za opravljanje te dopolnilne kmetijske dejavnosti, česar pa po ugotovitvah organa ni storil.
Za presojo statusa kmeta po 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ, ko se presoja izpolnjevanje pogojev za naprej, je relevanten čas, ko kupec poda izjavo o uveljavljanju statusa kmeta po tej določbi ZKZ, tožnik ne more uspeti s tožbenimi očitki, da je odločba o statusa kmeta ugotovitvene narave in zato ni treba, da z njo razpolaga že ob sprejemu ponudbe, niti s pavšalno navedbo, da mu organ ni dal možnosti, da na zapisnik poda izjavo po navedeni določbi ZKZ.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - predlog za izrek ničnosti odločbe - ničnostni razlogi
Tožnica je v svojem predlogu za izrek ničnosti Odločbe njeno neizvršljivost zatrjevala, ker naj iz Odločbe ne bi bilo razvidno, na katerem delu parcel naj bi bilo treba odstraniti gramoz, saj da se gramoz nahaja na več delih predmetnih parcel, pri čemer pa ni mogoče zahtevati odstranitve vsega gramoza, saj bi na ta način zakonito zgrajeni objekti izgubili povezavo z javno potjo, ki na teh parcelah obstaja že 50 let; poleg tega naj ne bi bilo natančno razvidno, kje se nahaja kmetijsko zemljišče in kje stavbno zemljišče. Po presoji sodišča so to vprašanja (ne)popolne in (ne)pravilne ugotovitve dejanskega stanja zadeve, ki je bilo ugotovljeno v Odločbi, kar pa ni med taksativno naštetimi razlogi, ki utemeljujejo izrek ničnosti kot izredno pravno sredstvo, temveč gre za argumente, ki bi jih bilo morebiti mogoče ob izpolnjenosti pogojev uveljavljati z drugimi pravnimi sredstvi.