promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - pravočasnost - stranke v postopku
Iz podatkov vpisnika naslovnega sodišča izhaja, da sta B.B. in C.B. zoper navedeno toženke pred naslovnim sodiščem vložila tožbo, ki se vodi pod opravilno št. I U 2397/2017, sodišče pa je s sodbo z isto opravilno številko z dne 7. 11. 2019 njuni tožbi ugodilo in odločbo št. 330-587/2016/9 z dne 6. 6. 2017 odpravilo ter zadevo vrnilo istemu organu v ponovno odločanje. Ugotovilo je, da je zmotna ugotovitev toženke, da sta navedena ponudbo sprejela prepozno.
Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju se izkaže, da je tudi zmotna ugotovitev toženke, na kateri temelji izpodbijana odločba, in sicer, kot rečeno, da je prizadeta stranka edina stranka, ki je pravočasno sprejela ponudbo tožnice za prodajo predmetnih nepremičnin.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - pravočasnost - obvestilo
Obvestilo iz drugega odstavka 21. člena ZKZ ima zgolj značaj seznanitve udeležencev postopka o tem, kdo je sprejel ponudbo, in ali je bil sprejem ponudbe s strani posameznega sprejemnika ponudbe pravočasen.
Postopek odobritve pravnega posla pa se začne (šele) z vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla. V kolikor se vložnik te vloge s stališčem upravne enote, da je ponudbo sprejel prepozno, ne strinja, lahko to uveljavlja v pravnem sredstvu zoper odločitev upravne enote, s katero bo slednja negativno odločila o njegovi vlogi za odobritev pravnega posla.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - lastništvo nepremičnine
Odobritev pravnega posla je zgolj izpolnitev posebnega odložnega pogoja za veljavnost zavezovalnega pravnega posla, ki ga je zakonodajalec predpisal iz uvodoma pojasnjenih razlogov javnopravne kontrole usmerjanja prometa s kmetijskimi zemljišči, ne pomeni pa tudi izpolnjenosti drugih pogojev za njegovo veljavnost in izvršljivost, zato organ ne sme odkloniti odobritve pravnega posla zgolj zato, ker eno od v ponudbo vključenih zemljišč ni v lasti prodajalca.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - odobritev prodaje kmetijskih zemljišč - zloraba pravice
Glede na namen zakonsko določene omejitve pri razpolaganju s kmetijskimi zemljišči, ki je v zagotavljanju primarno pridelovalne funkcije, je prvostopenjski upravni organ, ob upoštevanju v upravnem postopku ugotovljenih dejstev, po presoji sodišča pravilno ugotovil, da navedeni zemljišči nista primerni za kmetijsko pridelavo, za kar je podal ustrezno obrazložitev (posebne lastnosti teh zemljišč, ki so v ekstremnem naklonu, majhni površini, minimalni širini, delni pozidanosti, obstoju varovalnih pasov vodovoda, komunikacij in prometne infrastrukture). Prav tako je upravni organ pravilno ugotovil, da je predkupna pravica namenjena usmerjanju prometa s kmetijskimi zemljišči tako, da ostanejo v primarni pridelovalni funkciji in da upoštevajoč navedene okoliščine tožnik na teh zemljiščih ne bi mogel uresničevati javnega interesa, ki je v pridobivanju kmetijskih pridelkov, pri čemer je pravilno upošteval tudi dejstvo oddaljenosti teh zemljišč od stalnega prebivališča tožnika in okoliščino, da ti zemljišči ne predstavljata zaokrožitve kmetijskega gospodarstva tožnika za zagotavljanje lažje in bolj ekonomične obdelave.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - pomemben del dohodka - dohodek iz kmetijske dejavnosti
Tožena stranka je izpolnjevanje pogoja po drugem odstavku 24. člena ZKZ tako pri tožeči stranki kot tudi pri izbranem kupcu ugotavljala na podlagi ocene proizvodnje na kmetiji obeh strank, ki ju je izdelala Kmetijsko svetovalna služba, ter na podlagi predloženih dokazil.
ZKZ člen 20, 20/4, 21, 21/1, 21/2, 21/4. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - rok za sprejem ponudbe - obrazložitev odločbe - pravni interes - zavrženje tožbe
Prvi tožnik in druga tožnica sta že tekom prvostopenjskega upravnega postopka zatrjevala, da sta svojo izjavo o sprejemu ponudbe poslala priporočeno s pošiljko, ki sta jo oddala na bencinskem servisu 23. 11. 2016, v zvezi s čimer sta predložila tudi potrdilo o oddaji pošiljke, iz katerega izhaja žig z dnem 23. 11. 2016, česar pa organ v postopku ni razčistil in v izpodbijani odločbi tudi ni navedel razlogov za svoj zaključek, da je bila priporočena pošiljka prvega tožnika in druge tožnice poslana 24. 11. 2016. To pomeni, da izpodbijana odločba glede bistvene okoliščine ni obrazložena, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), saj sodišče odločbe ne more preizkusiti.
Organ je z izpodbijano odločbo odločil (le) o zahtevku prvega tožnika in druge tožnice, kar pomeni, da se končna odločitev upravnega organa (izpodbijana odločba) na pravico ali pravno korist tretje tožnice sploh ne nanaša. Dejstvo, da tretja tožnica v tem postopku nastopa kot prodajalka oziroma ponudnica predmetnih kmetijskih zemljišč, pa za odločitev glede na prej navedeno ni pravno pomembno. Izpodbijana odločba namreč v ničemer ne vpliva na njen pravni položaj v postopku prodaje teh kmetijskih zemljišč, zato za njeno izpodbijanje nima pravnega interesa.
Ker ZG v primerih, kot je obravnavani (ko imata kupca ali več kupcev enak vrstni red), ne določa nadaljnjih kriterijev za izbiro, je tudi po oceni sodišča organ pravilno uporabil (po analogiji) četrti odstavek 23. člena (ta določa, da če nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice, lahko prodajalec kmetijsko zemljišče proda vsakomur, ki je sprejel ponudbo pravočasno in na način, predpisan s tem zakonom, če sklenjeno pogodbo odobri upravna enota v skladu z 22. členom tega zakona), po katerem kupca izbere prodajalec. In ker je prodajalec C.C. izbral kot kupca A.A. in B.B., je organ pravilno temu tudi sledil.
Vsebina ponudbe je v domeni prodajalca in v primeru, ko ponudba prodajalca, ki želi prodati kmetijsko zemljišče, kmetijo ali gozd, poleg tega zemljišča obsega še stavbno zemljišče, ni nedopustna. Gre za izraz volje prodajalca in pomeni le, da se je prodajalec odločil, da tudi zemljišče, ki je sicer stavbno, ponudi prednostno predkupnim upravičencem po ZG oziroma ZKZ. To pa ni nezakonito, saj ZKZ in ZG omejujeta prodajalca le pri prodaji kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda. Pogoj ponudbe, da se gozdna (ali kmetijska) zemljišča prodajajo skupaj s stavbnim zemljiščem, v kompletu, tudi ni v nasprotju z namenom ZG oziroma ZKZ, še zlasti, če gre za prodajo zaščitene kmetije.
komasacija - nova razdelitev zemljišč - obrazložitev odločbe
Namen komasacije po ZKZ in Pravilniku o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč je zaokrožiti kmetijska zemljišča in s tem izboljšati pogoje njihove obdelave.
Iz izpodbijanih odločb ne izhajajo razlogi, zaradi katerih komasacijska komisija ni sledila pripombam oz. predlogom tožnikov. Prav tako niso bile obravnavane navedbe tožnikov, da nova razdelitev ne ustreza usmeritvi gospodarjenja tožnikov, kot enemu izmed kriterijev in pogojev nove razdelitve v skladu s Pravilnikom in ZKZ.
Morebitna napaka, da v odločbi iz leta 2004 ni zajeta tudi parcela 352, ne pomeni, da je podan ničnostni razlog te odločbe po 3. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, pač pa da bi takšna napaka lahko pomenila razloge, iz katerih (je) izhaja(la) izpodbojnost odločbe, ne pa tudi njena neizvršljivost in ničnost.
odobritev pravnega posla - kmet mejaš - edina ali glavna kmetijska dejavnost - dohodki iz kmetijske dejavnosti - predkupni upravičenec
Sodna in upravna praksa pri ugotavljanju, ali kmetijska dejavnost pomeni osebi edino ali glavno dejavnost, ni nikoli upoštevala odhodkov, zato ti niso relevantni.
Tudi pri primerjavi z določbo drugega odstavka 24. člena ZKZ iz katere izhaja, kateri dohodki se štejejo kot dohodki iz kmetijske dejavnosti pri določitvi statusa kmeta, stroški niso omenjeni. Sodišče zato meni, da je zakonsko besedilo "sredstva" treba enačiti s "pridelki", kar pa izključuje ugotavljanje stroškov.
kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - solastnik
V obravnavanem primeru sta sprejemnika ponudbe solastnika prodajanih zemljišč, zato ne pridejo v poštev razmejitveni kriteriji iz drugega odstavka 23. člena ZKZ, ki se ob enakih pogojih nanašajo na kmete, uvrščene na isto mesto, torej na osebe, navedene v 2., 3., 4. in 5. točki prvega odstavka tega člena (kmet mejaš, kmet zakupnik, drug kmet, kmetijska organizacija). Situacija, ko si na prvem mestu prednostnega vrstnega reda konkurirata dva ali več solastnikov (1. točka prvega odstavka 23. člena ZKZ), v 23. členu ZKZ ni urejena. Zato je prvostopni organ ravnal pravilno in v skladu z ustaljeno sodno prakso (tako tudi sodbi Upravnega sodišča I U 440/2009 z dne 1. 6. 2010 in II U 36/2016-12 z dne 24. 5. 2017), ko je uporabil analogijo z določbo četrtega odstavka 23. člena ZKZ in ugotovil, da je, enako kot v primeru, ko si je več sprejemnikov ponudbe enakih v tem, da nihče ne uveljavlja predkupne pravice, tudi v tem primeru prodajalec pri izbiri kupca prost.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - namen zakona - zloraba pravic
Glede na namen zakonsko določene omejitve pri razpolaganju s kmetijskimi zemljišči, ki je v zagotavljanju primarno pridelovalne funkcije, je tožena stranka tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da z odobritvijo predmetnega pravnega posla med prodajalcem in tožnikom ta namen zakona ne bi bil dosežen, kar je tudi obrazložila z ustreznimi argumenti, iz katerih izhaja, da tožnik zlorablja status kmeta kot predkupnega upravičenca pri nakupu predmetnega zemljišča in je pravilno razlogovanje tožene stranke, da je iz razloga, ker zloraba pravic ne more uživati pravnega varstva, šteti, da tožnik v predmetnem postopku ne uveljavlja predkupne pravice.
ZKme-1 člen 5, 5/1, 7, 7/2. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2014) člen 32.
GERK - izbris gerk iz evidence kmetijskih gospodarstev - pravica do uporabe zemljišča
Na nosilcu kmetijskega gospodarstva je dolžnost, da predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe zemljišč, to je v konkretnem primeru ali soglasja solastnikov ali zakupno pogodbo, ki jo sklene z zemljiškoknjižnimi lastniki. Civilno pravna razmerja in spori glede pravice do uporabe spornih parcel pa niso predmet tega postopka, zato tudi ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na ta razmerja, za odločanje v tem postopku niso relevantni.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - namenska razlaga - zloraba pravic
Glede na namen zakonsko določene omejitve pri razpolaganju s kmetijskimi zemljišči, ki je v zagotavljanju primarno pridelovalne funkcije, je tožena stranka tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da z odobritvijo predmetnega pravnega posla med prodajalko in tožnikom ta namen zakona ne bi bil dosežen, kar je tudi obrazložila z ustreznimi argumenti, iz katerih izhaja, da tožnik zlorablja status kmeta pri nakupu predmetnega zemljišča.
agromelioracija - napačna uporaba materialnega prava
Besedna zveza, da se agromelioracija uvede z odločbo, ne more pomeniti, da je pogoj za izdajo odločbe tudi ta, da dela še niso bila začeta (ali izvedena). Bistvo zakonske ureditve, po kateri agromelioracijske ukrepe dovoljuje toženka, je v tem, da upravni organ v javnem interesu preveri, ali gre za poseg, ki bi škodljivo vplival na kmetijsko površino predlagatelja ali na sosednje površine oziroma, ki bi brez potrebnih soglasij prizadel zasebne ali javne koristi. V zakonu uporabljen pojem "uvede" je tako glede na smisel predpisa mogoče razlagati le tako, da gre za izdajo odločbe, s katero se sam poseg dovoljuje, tj. s katero se predlogu za uvedbo (izvedbo) agromelioracije ugodi, ali se ga zavrne.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec
Namen predkupne pravice predkupnih upravičencev, ki je določena pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije in katere vrstni red predpisuje zgoraj omenjeni 23. člen ZKZ, je v tem, da bodo subjekti, katerim se odobri pravni posel s prometom teh zemljišč, ta zemljišča v prihodnje bolje obdelovali oziroma skrbeli za njihovo obdelavo, kot bi to lahko storili drugi potencialni kupci.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - prepoved uporabe kmetijskega zemljišča v drug namen
ZKZ v prvi alineji B). točke 107. člena ZKZ določa, da ima inšpektor pristojnost prepovedati uporabo kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če to po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona, ni dovoljeno, in odrediti vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku. Ob upoštevanju dikcije navedene določbe, ki inšpektorju nalaga pristojnost izreči citirani ukrep, sodišče ugotavlja, da izrek ukrepa iz 1. točke izpodbijane odločbe (odstranitev objekta), ne temelji na določbi prve alineje B). točke 107. člena ZKZ.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - izbira prodajalca
Prvostopenjski organ je ugotovil, da so ponudbo sprejeli B.B inC.C. ter tožnik. Oba ponudnika sta tudi vložila vlogo za odobritev pravnega posla. Nadalje je ugotovil, da nihče od njih nima statusa predkupnega upravičenca. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je po presoji sodišča toženka pravilno uporabila četrti odstavek 23. člena ZKZ in odobrila pravni posel s tistima kupcema, ki ju je na ustni obravnavi dne 25. 7. 2018 izbrala prodajalka.
Četudi obstajajo postopki, v katerih tožnik uveljavlja, da na zemljišču obstoji stvarna služnost, ali da del zemljišča predstavlja pripadajoče zemljišče k nekemu objektu, to na postopek odobritve pravnega posla ne more vplivati, saj zakon teh okoliščin ne določa kot tistih okoliščin, zaradi katerih odobritev ne bi bila mogoča ali zaradi katerih bi imela stranka teh postopkov prednost pri nakupu.
Izvršba odločbe, izdane v upravnem postopku, se opravi zato, da se izterja denarna terjatev ali izpolni nedenarna obveznost (284. člen ZUP). Predmet izvršilnega postopka je namreč izključno izvršitev obveznosti, ki izhaja iz upravne odločbe kot izvršilnega naslova, ne pa ponovna vsebinska presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvirajo.
Iz upravnih spisov ne izhaja, da bi se tožnik pritožil zoper navedeno inšpekcijsko odločbo, to tožnik potrdi tudi v tožbi. Ugovorov zoper izvršilni naslov pa, kot je pravilno pojasnil že drugostopenjski organ, ni mogoče uveljavljati v okviru pravnih sredstev, ki se nanašajo na izvršilni postopek.