ZKZ člen 23, 24/1, 111. ZUP člen 8, 139, 140, 140/2.
promet s kmetijskim zemljiščem - odobritev pravnega posla - uveljavljanje predkupne pravice - izjava o sprejemu ponudbe - dohodek iz kmetijske dejavnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Po presoji sodišča za uveljavljanje predkupne pravice zadostuje, da je stranka z interesom v izjavi o sprejemu ponudbe navedla, da uveljavlja predkupno pravico kot kmet mejaš, s čimer je jasno postavila zahtevek in dovolj določno opredelila dejansko stanje, na katerega ga je oprla.
Predkupni upravičenec lahko uveljavlja predkupno pravico tudi kasneje v postopku, vendar pa to lahko stori le do izdaje prvostopenjske odločbe.
Da "pretežnostno načelo“, po katerem se v primeru združevanja kmetijskih zemljišč in gozdov v enotni predmet pravnega posla, lahko izključi uporabo enega ali drugega zakona pri odobritvi takega pravnega posla, ne izhaja niti iz ZKZ niti iz GZ. To, da se ZKZ in GZ ne moreta uporabiti istočasno, ne drži. Noben od zakonov tudi ne predvideva svoje uporabe glede presoje izpolnjevanja pogojev za odobritev pravnega posla za zemljišča, ki sodijo v okvir drugega zakona, tako da se materialnih določb ZKZ v zvezi s tem ne more uporabiti za gozd in ZG ne za kmetijska zemljišča.
V obravnavanem primeru gre za vprašanje, ali je kupec solastnik in ima zato predkupno pravico pri nakupu kmetijskih zemljišč in vrstni red kot izhaja iz prvega odstavka 23. člena ZKZ-1. To vprašanje je sporno, saj je vložena tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe in neveljavnost vknjižbe solastnine. Ničnost pogodbe učinkuje ex tunc, torej za nazaj in zato v tem primeru ni mogoče izhajati le iz zemljiškoknjižnega stanja, ampak je relevantno, ali je pogodba veljavno sklenjena in je stranka z interesom predkupni upravičenec. Res je, da ima zaznamba spora za posledico, da sodna odločba, izdana v postopku, v zvezi s katerim je bila dovoljena zaznamba spora, učinkuje tudi proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena oziroma predznamovana z učinkom po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora (drugi odstavek 80. člena ZZK-1). To pomeni, da bi sodba, če bi stranka z interesom svoj delež odtujila, učinkovala tudi proti morebitnemu pridobitelju deleža, ne bi pa vplivala na uveljavljanje vrstnega reda predkupne pravice v tem upravnem postopku. Zato zaznamba uveljavljanja tožnikove predkupne pravice ne varuje.
odobritev pravnega posla - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - prednostna pravica pri nakupu kmetijskih zemljišč in gozdov - paketna prodaja
Ne iz ZKZ ne iz ZG ne izhaja načelo, po katerem bi se v primeru združevanja kmetijskih in gozdnih zemljišč v enotni predmet pravnega posla lahko izključila uporaba enega ali drugega predpisa pri odobritvi takega posla.
Da je treba pri odločanju o odobritvi pravnega posla t.i. „paketne“ prodaje oba zakona uporabiti sočasno, je smiselno razvidno tudi iz 17. člena ZKZ, ki določa, da promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami teče po postopku in na način, določen s tem zakonom, če ni glede predkupne pravice kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetij z drugim zakonom določeno drugače.
Tožnik utemeljeno ugovarja, da v obravnavani zadevi ni podlage, da se uporabi (zgolj) ZG. „Pretežnostno načelo“, po katerem se v primeru združevanja kmetijskih zemljišč in gozdov v enotni predmet pravnega posla, lahko izključi uporabo enega ali drugega zakona pri odobritvi takega pravnega posla, ne izhaja niti iz ZKZ niti iz GZ. To, da se ZKZ in GZ ne moreta uporabiti istočasno, ne drži. Noben od zakonov tudi ne predvideva svoje uporabe glede presoje izpolnjevanja pogojev za odobritev pravnega posla za zemljišča, ki sodijo v okvir drugega zakona, tako da se materialnih določb ZKZ v zvezi s tem ne more uporabiti za gozd in ZG ne za kmetijska zemljišča. Glede na navedeno je treba pri odločanju o odobritvi pravnega posla „paketne prodaje“ po presoji Vrhovnega sodišča oba zakona uporabiti sočasno.
zaščitena kmetija - dedovanje - dediči - skupnost dedičev - skupni lastniki - stranke v upravnem postopku
Do pravnomočnosti sklepa o dedovanju ni jasno, kdo v resnici je dedič, kaj mu gre iz zapuščine in na kakšni podlagi; to velja tudi v primeru oporočnega dedovanja, saj sodišče razglasi oporoko ne glede na to, ali je po zakonu veljavna in ne glede na to, ali je oporok več (drugi odstavek 194. člena ZD). Po določbah ZD torej ni ovir, da bi do skupnosti dedičev prišlo tudi v primeru obstoja oporoke.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - solastniki
ZKZ določa, da pravnega posla med solastniki kmetijskega zemljišča ni treba odobriti - a le v primeru, če so stranke tega posla vsi solastniki zemljišča, ki veljajo za prednostne predkupne upravičence. V nasprotnem primeru tudi za promet s solastniškim deležem kmetijskega zemljišča veljajo splošna zakonska določila, vključno z obveznostjo predhodne odobritve pravnega posla s strani upravne enote.
odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - izjava o sprejemu ponudbe - sklenitev pravnega posla
Pravni posel je sklenjen, ko je izjavo o sprejemu ponudbe prejel ponudnik, ne pa upravna enota, pri čemer pa mora biti pravni posel sklenjen najkasneje do izteka roka za sprejem ponudbe iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ. Morebitna drugačna volja strank ne more biti upoštevna, saj gre za zakonsko ureditev predkupne pravice.
status kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - pomemben del dohodka - trditveno in dokazno breme
V določbi drugega odstavka 24. člena ZKZ je izrecno navedeno, da se za kmetijsko dejavnost šteje vse kmetijske dejavnosti po predpisih o standardni kvalifikaciji dejavnosti (v nadaljevanju SKD); po SKD spada med te tudi vinogradništvo, kamor pa se uvršča zgolj pridelava grozdja (šifra 01.210), medtem ko proizvodnja vina (šifra 11.020) spada v predelovalne dejavnosti. Zato je mogoče upoštevati le dohodek, dosežen s prodajo ugotovljene količine pridelanega grozdja.
Ob tem, ko je tožniku bila dana možnost aktivnega sodelovanja v ugotovitvenem postopku, ter ko je sicer bilo trditveno in dokazno breme na njem, pa je ostal v upravnem postopku pasiven, so neutemeljene tožnikove navedbe o nepopolno oziroma nepravilno ugotovljenem relevantnem dejanskem stanju v zvezi z zatrjevanim dohodkom tožnika, doseženega s pridelavo grozdja.
Dohodka od prireje živali tožnik ni uspel dokazati, ker je ostal zgolj pri lastni izjavi in izjavi družinskih članic, čeprav bi (objektivno) lahko predlagal ali predložil še kakšen drug dokaz, s kakršnim se v praksi tak dohodek izkazuje in kot je bil pozvan, da ga predlaga oziroma predloži; hkrati pa uradni podatki o staležu rejnih živali v letu 2018 tožnikovih trditev o reji živali niso potrjevali.
promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - odobritev pravnega posla - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - predkupni upravičenec
Glede na namen zakonsko določene omejitve pri razpolaganju s kmetijskimi zemljišči, ki je v zagotavljanju primarno pridelovalne funkcije, je tožena stranka tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da z odobritvijo predmetnega pravnega posla med prodajalcem in tožnikom ta namen zakona ne bi bil dosežen, kar je tudi obrazložila z ustreznimi argumenti, iz katerih izhaja, da tožnik zlorablja status kmeta kot predkupnega upravičenca pri nakupu predmetnih zemljišč in je pravilno razlogovanje tožene stranke, da je iz razloga, ker zloraba pravic ne more uživati pravnega varstva, šteti, da tožnik v predmetnem postopku ne uveljavlja predkupne pravice.
ZIN v 29. člen določa, da se inšpekcijski nadzor lahko predhodno najavi. Tožnika sicer nista bila navzoča ob ogledu, vendar sta bila o ogledu seznanjena z vročitvijo zapisnika. V obravnavanem primeru je prvostopenjski organ tožnika na podlagi četrtega odstavka 9. člena ZUP pozval, da v roku 8 dni podata pripombe na vsebino zapisnika, pisno ali ustno. Tožnika pripomb nista podala, pač pa sta po preteku 8 dnevnega roka prosila za podaljšanje roka. Prvostopenjski organ ni odločil o podaljšanju roka, s tem je bila v postopku nedvomno povzročena pomanjkljivost, kar tožena stranka tudi sama ugotavlja v odločbi, ter obrazloži, da za odločitev v zadevi vendarle ni bila bistvena. Pri uveljavljanju te kršitve bi morala tožnika povsem določno izkazati vzročno zvezo med kršitvijo postopka in drugačno odločitvijo v zadevi.
ZKZ člen 24. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7, 274, 274/2, 275, 279, 279/5.
odobritev pravnega posla - ničnost - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - status kmeta
Tožnica v tožbi utemeljeno ugovarja, da je že v svoji vlogi konkretno uveljavljala ničnost oz. za katero ''drugo nedovoljeno dejanje'' po 5. točki 279. člena ZUP naj bi šlo pri izdaji odločbe. Ni pa podan uveljavljani razlog po drugem odstavku 274. člena ZUP, tj. da organ razveljavi odločbo po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. Kot je navedel že drugostopni organ, organ sam ne ugotavlja dejanskega stanja pri razveljavitvi odločbe po nadzorstveni pravici, ampak na podlagi že ugotovljenega dejanskega stanja presoja, ali je prišlo do očitne kršitve materialnega prava.
Kršitev materialnega prava je očitna, če jo je glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno, to je s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katerega se odločba opira. To pomeni, da v primeru, če je prišlo do napačne uporabe materialnega prava zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitev materialnega predpisa ni očitna. Samo zaradi nepravilne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja pa odločbe po nadzorstveni pravici ni mogoče razveljaviti.
zaščitena kmetija - določitev zaščitene kmetije - pravnomočno rešena zadeva - zavrženje zahteve - kršitev pravice do izjave v postopku
Organ je pred odločitvijo vpogledal v katastrske podatke, tožnica pa se do rezultatov ugotovitve organa, ki se je nanašalo na nespremenjenost le teh, ni mogla izjasniti, ker ji teh ugotovitev organ ni posredoval, šlo pa je za katastrske podatke - podatke iz javnih evidenc, za katere je vedno mogoče dokazovati, da niso pravilni (171. člen ZUP). Preden se je organ postavil na stališče identitete dejanskega stanja v zahtevi in pravnomočni odločitvi, torej o relevantnem dejanskem stanju glede na materialni predpis, bi tožnici moral omogočiti izjavo v skladu z 9. in 146. členom ZUP.
zaščitena kmetija - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla
Tožnik v nobenem primeru ne bi mogel biti uspešen v tem postopku odobritve pravnega posla, saj kot nekdo, ki ni kmet in ni lastnik zaščitene kmetije, niti ne izpolnjuje drugih pogojev iz 18. člena ZKZ, ne pride v poštev za nakup kmetijskega zemljišča, ki je del zaščitene kmetije in ima boniteto, višjo od 40.
GZ člen 30, 30/7, 40, 40/1, 40/3. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4.
kmetijsko zemljišče - soglasje za gradnjo - ograja - prostorski akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z izpodbijano odločbo je toženka na podlagi sedmega odstavka 30. člena GZ zgolj ugotovila, da nameravana gradnja po OPN ni dopustna, zato je izdala negativno mnenje. Po presoji sodišča pa to mnenje ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Vsi sprejemniki ponudbe so uveljavljali predkupno pravico kot drugi kmetje, vsi tudi izpolnjujejo pogoje za priznanje statusa kmeta in vsem sredstva, pridobljena iz kmetijske dejavnosti, pomenijo poglaviten vir za preživljanje. Zato je upravni organ pravilno odločil, da se odobri pravni posel, sklenjen med prodajalcem in tistim ponudnikom, ki ga je izbral prodajalec.
Toženka je po presoji sodišča pravilno štela, da lahko predkupni upravičenec po matičnem predpisu, svojo izjavo o (ne)uveljavljanju predkupne pravice tudi spreminja, s tem da velja tista (zadnja) volja glede uveljavljanja predkupne pravice, s katero je organ seznanjen pred izdajo odločbe o odobritvi pravnega posla. Na ta način tudi ne pride do posega v pravice prodajalca, saj prodajalec ne more izbirati, s katerim predkupnim upravičencem bo sklenil pogodbo, ampak mora prodati zemljišče tistemu kupcu, ki ima boljši vrstni red. Temu vrstnemu redu se sme odpovedati le upravičenec sam.
agromelioracija - uvedba agromelioracije - kršitev materialnega prava
Predlagatelj agromelioracije sme izvesti agromelioracijo šele, če oziroma ko ta poseg dovoli organ z odločbo. Ravnanje tožnice, ki je z deli pričela, še preden so ji bila dovoljena, je zato v nasprotju s predpisom. Vendar posledica oziroma sankcija za njeno ravnanje ni v tem, da za že izvršeni poseg (nikoli) ne bo/bi mogla pridobiti dovoljenja.
ZKZ člen 4, 4/1. ZIN člen 19, 19/1, 19/1-9, 20, 20/1. ZUS-1 člen 20, 20/3.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - nenamenska raba - tožbena novota
Tožnik ugotovljenemu dejanskemu stanju ne oporeka, z izjemo ugovora, da ne gre za erozijo, ampak želi z inovativnostjo izboljšati trajno rodovitnost kmetijskih zemljišč, česar ne podkrepi z nobenim dokazom. Po vpogledu v upravni spis sodišče ugotavlja, da tožnik tega ni navajal in ni dokazoval v upravnem postopku.
Glede na opisano ugotovljeno dejansko stanje, ki z izjemo navedenega ugovora, ni sporno, pa je bil po presoji sodišča predpis pravilno uporabljen.
promet s kmetijskim zemljiščem - odobritev pravnega posla - ponudba - vezanost na ponudbo
Izpodbijana odločba z navedbo solastniškega deleža, kateremu ustreza navedba prodajane površine v ponudbi, ne vsebuje pogodbenega določila, ki vsebuje kaj manj ali več, kot izhaja iz ponudbe prodajalca in izjave o sprejemu ponudbe uspelega kupca.
promet s kmetijskimi zemljišči - lastništvo nepremičnine - skupno premoženje
Lastništvo nepremičnin, ki so predmet pravnega posla, se v postopku po drugem odstavku 19. člena ZKZ lahko izkaže tudi drugače kot z zemljiškoknjižnim izpiskom. Bistveno v zadevi je, da je bila drugotožnica v času vložitve vloge (so)lastnica parcel (v sicer še nedoločenem deležu), zato organ ni imel podlage, da vlogo zavrne, ker drugotožnica ni izkazala razpolagalnega upravičenja z zemljiškoknjižnim vpisom.