status kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - pomemben del dohodka - trditveno in dokazno breme
V določbi drugega odstavka 24. člena ZKZ je izrecno navedeno, da se za kmetijsko dejavnost šteje vse kmetijske dejavnosti po predpisih o standardni kvalifikaciji dejavnosti (v nadaljevanju SKD); po SKD spada med te tudi vinogradništvo, kamor pa se uvršča zgolj pridelava grozdja (šifra 01.210), medtem ko proizvodnja vina (šifra 11.020) spada v predelovalne dejavnosti. Zato je mogoče upoštevati le dohodek, dosežen s prodajo ugotovljene količine pridelanega grozdja.
Ob tem, ko je tožniku bila dana možnost aktivnega sodelovanja v ugotovitvenem postopku, ter ko je sicer bilo trditveno in dokazno breme na njem, pa je ostal v upravnem postopku pasiven, so neutemeljene tožnikove navedbe o nepopolno oziroma nepravilno ugotovljenem relevantnem dejanskem stanju v zvezi z zatrjevanim dohodkom tožnika, doseženega s pridelavo grozdja.
Dohodka od prireje živali tožnik ni uspel dokazati, ker je ostal zgolj pri lastni izjavi in izjavi družinskih članic, čeprav bi (objektivno) lahko predlagal ali predložil še kakšen drug dokaz, s kakršnim se v praksi tak dohodek izkazuje in kot je bil pozvan, da ga predlaga oziroma predloži; hkrati pa uradni podatki o staležu rejnih živali v letu 2018 tožnikovih trditev o reji živali niso potrjevali.
promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - odobritev pravnega posla - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - predkupni upravičenec
Glede na namen zakonsko določene omejitve pri razpolaganju s kmetijskimi zemljišči, ki je v zagotavljanju primarno pridelovalne funkcije, je tožena stranka tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da z odobritvijo predmetnega pravnega posla med prodajalcem in tožnikom ta namen zakona ne bi bil dosežen, kar je tudi obrazložila z ustreznimi argumenti, iz katerih izhaja, da tožnik zlorablja status kmeta kot predkupnega upravičenca pri nakupu predmetnih zemljišč in je pravilno razlogovanje tožene stranke, da je iz razloga, ker zloraba pravic ne more uživati pravnega varstva, šteti, da tožnik v predmetnem postopku ne uveljavlja predkupne pravice.
ZIN v 29. člen določa, da se inšpekcijski nadzor lahko predhodno najavi. Tožnika sicer nista bila navzoča ob ogledu, vendar sta bila o ogledu seznanjena z vročitvijo zapisnika. V obravnavanem primeru je prvostopenjski organ tožnika na podlagi četrtega odstavka 9. člena ZUP pozval, da v roku 8 dni podata pripombe na vsebino zapisnika, pisno ali ustno. Tožnika pripomb nista podala, pač pa sta po preteku 8 dnevnega roka prosila za podaljšanje roka. Prvostopenjski organ ni odločil o podaljšanju roka, s tem je bila v postopku nedvomno povzročena pomanjkljivost, kar tožena stranka tudi sama ugotavlja v odločbi, ter obrazloži, da za odločitev v zadevi vendarle ni bila bistvena. Pri uveljavljanju te kršitve bi morala tožnika povsem določno izkazati vzročno zvezo med kršitvijo postopka in drugačno odločitvijo v zadevi.
ZKZ člen 24. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7, 274, 274/2, 275, 279, 279/5.
odobritev pravnega posla - ničnost - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - status kmeta
Tožnica v tožbi utemeljeno ugovarja, da je že v svoji vlogi konkretno uveljavljala ničnost oz. za katero ''drugo nedovoljeno dejanje'' po 5. točki 279. člena ZUP naj bi šlo pri izdaji odločbe. Ni pa podan uveljavljani razlog po drugem odstavku 274. člena ZUP, tj. da organ razveljavi odločbo po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. Kot je navedel že drugostopni organ, organ sam ne ugotavlja dejanskega stanja pri razveljavitvi odločbe po nadzorstveni pravici, ampak na podlagi že ugotovljenega dejanskega stanja presoja, ali je prišlo do očitne kršitve materialnega prava.
Kršitev materialnega prava je očitna, če jo je glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno, to je s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katerega se odločba opira. To pomeni, da v primeru, če je prišlo do napačne uporabe materialnega prava zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitev materialnega predpisa ni očitna. Samo zaradi nepravilne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja pa odločbe po nadzorstveni pravici ni mogoče razveljaviti.
zaščitena kmetija - določitev zaščitene kmetije - pravnomočno rešena zadeva - zavrženje zahteve - kršitev pravice do izjave v postopku
Organ je pred odločitvijo vpogledal v katastrske podatke, tožnica pa se do rezultatov ugotovitve organa, ki se je nanašalo na nespremenjenost le teh, ni mogla izjasniti, ker ji teh ugotovitev organ ni posredoval, šlo pa je za katastrske podatke - podatke iz javnih evidenc, za katere je vedno mogoče dokazovati, da niso pravilni (171. člen ZUP). Preden se je organ postavil na stališče identitete dejanskega stanja v zahtevi in pravnomočni odločitvi, torej o relevantnem dejanskem stanju glede na materialni predpis, bi tožnici moral omogočiti izjavo v skladu z 9. in 146. členom ZUP.
zaščitena kmetija - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla
Tožnik v nobenem primeru ne bi mogel biti uspešen v tem postopku odobritve pravnega posla, saj kot nekdo, ki ni kmet in ni lastnik zaščitene kmetije, niti ne izpolnjuje drugih pogojev iz 18. člena ZKZ, ne pride v poštev za nakup kmetijskega zemljišča, ki je del zaščitene kmetije in ima boniteto, višjo od 40.
GZ člen 30, 30/7, 40, 40/1, 40/3. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4.
kmetijsko zemljišče - soglasje za gradnjo - ograja - prostorski akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z izpodbijano odločbo je toženka na podlagi sedmega odstavka 30. člena GZ zgolj ugotovila, da nameravana gradnja po OPN ni dopustna, zato je izdala negativno mnenje. Po presoji sodišča pa to mnenje ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Vsi sprejemniki ponudbe so uveljavljali predkupno pravico kot drugi kmetje, vsi tudi izpolnjujejo pogoje za priznanje statusa kmeta in vsem sredstva, pridobljena iz kmetijske dejavnosti, pomenijo poglaviten vir za preživljanje. Zato je upravni organ pravilno odločil, da se odobri pravni posel, sklenjen med prodajalcem in tistim ponudnikom, ki ga je izbral prodajalec.
Toženka je po presoji sodišča pravilno štela, da lahko predkupni upravičenec po matičnem predpisu, svojo izjavo o (ne)uveljavljanju predkupne pravice tudi spreminja, s tem da velja tista (zadnja) volja glede uveljavljanja predkupne pravice, s katero je organ seznanjen pred izdajo odločbe o odobritvi pravnega posla. Na ta način tudi ne pride do posega v pravice prodajalca, saj prodajalec ne more izbirati, s katerim predkupnim upravičencem bo sklenil pogodbo, ampak mora prodati zemljišče tistemu kupcu, ki ima boljši vrstni red. Temu vrstnemu redu se sme odpovedati le upravičenec sam.
agromelioracija - uvedba agromelioracije - kršitev materialnega prava
Predlagatelj agromelioracije sme izvesti agromelioracijo šele, če oziroma ko ta poseg dovoli organ z odločbo. Ravnanje tožnice, ki je z deli pričela, še preden so ji bila dovoljena, je zato v nasprotju s predpisom. Vendar posledica oziroma sankcija za njeno ravnanje ni v tem, da za že izvršeni poseg (nikoli) ne bo/bi mogla pridobiti dovoljenja.
agromelioracija - uvedba agromelioracije - napačna uporaba materialnega prava - bistvene kršitve določb postopka
Besedna zveza, da se agromelioracija uvede z odločbo, ne more pomeniti, da je pogoj za izdajo odločbe tudi ta, da dela še niso bila začeta (ali izvedena). Bistvo zakonske ureditve, po kateri agromelioracijske ukrepe dovoljuje organ, je v tem, da ta v javnem interesu preveri, ali gre za poseg, ki bi škodljivo vplival na kmetijsko površino predlagatelja ali na sosednje površine oziroma, ki bi brez potrebnih soglasij prizadel zasebne ali javne koristi. V zakonu uporabljen pojem "uvede" je tako glede na smisel predpisa mogoče razlagati le tako, da gre za izdajo odločbe, s katero se sam poseg dovoljuje, tj. s katero se predlogu za uvedbo (izvedbo) agromelioracije ugodi, ali se ga zavrne.
promet s kmetijskimi zemljišči - lastništvo nepremičnine - skupno premoženje
Lastništvo nepremičnin, ki so predmet pravnega posla, se v postopku po drugem odstavku 19. člena ZKZ lahko izkaže tudi drugače kot z zemljiškoknjižnim izpiskom. Bistveno v zadevi je, da je bila drugotožnica v času vložitve vloge (so)lastnica parcel (v sicer še nedoločenem deležu), zato organ ni imel podlage, da vlogo zavrne, ker drugotožnica ni izkazala razpolagalnega upravičenja z zemljiškoknjižnim vpisom.
promet s kmetijskim zemljiščem - odobritev pravnega posla - ponudba - vezanost na ponudbo
Izpodbijana odločba z navedbo solastniškega deleža, kateremu ustreza navedba prodajane površine v ponudbi, ne vsebuje pogodbenega določila, ki vsebuje kaj manj ali več, kot izhaja iz ponudbe prodajalca in izjave o sprejemu ponudbe uspelega kupca.
ZKZ člen 4, 4/1. ZIN člen 19, 19/1, 19/1-9, 20, 20/1. ZUS-1 člen 20, 20/3.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - nenamenska raba - tožbena novota
Tožnik ugotovljenemu dejanskemu stanju ne oporeka, z izjemo ugovora, da ne gre za erozijo, ampak želi z inovativnostjo izboljšati trajno rodovitnost kmetijskih zemljišč, česar ne podkrepi z nobenim dokazom. Po vpogledu v upravni spis sodišče ugotavlja, da tožnik tega ni navajal in ni dokazoval v upravnem postopku.
Glede na opisano ugotovljeno dejansko stanje, ki z izjemo navedenega ugovora, ni sporno, pa je bil po presoji sodišča predpis pravilno uporabljen.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - dohodek iz kmetijske dejavnosti - dokazovanje - pravica do izjave
Upravni organ bi se moral ustrezno opredeliti do vseh posameznih s strani tožnika v upravnem postopku predlaganih dokazov ter jasno obrazložiti, kako jih je presodil in zakaj, oziroma zakaj jih ni izvedel. Prepovedana mu je namreč vnaprejšnja dokazna ocena, kar izhaja tako iz pravice do izjave, ki je sestavni del pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, kot tudi iz 10. člena ZUP.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč - vsebina ponudbe
Navedba prodajalca v ponudbi, da si pridružuje pravico, da z nobenim ponudnikom ne sklene pogodbe, je neupoštevna, saj ZKZ ne daje možnosti prodajalcu, da sam določi kupca mimo prisilnih določb ZKZ. Prav tako je neupošteven pogoj, da mora kupec ob sprejemu ponudbe predložiti potrdilo s strani prodajalca o plačani celotni kupnini.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - načelo varstva pravic strank - pogoji za odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec
Sprejem pisne izjave o sprejemu ponudbe še ne pomeni uvedbe upravnega postopka, saj se ta uvede šele s podajo zahteve za odobritev pravnega posla. Tožeča stranka je zato v zmoti, da bi moral upravni organ pri sestavi in vlaganju sprejemne ponudbe skrbeti, da morebitna nevednost ali neukost stranke nista v škodo njenih pravic in ji v zvezi z uporabo teh pravic svetovati.
Ko je podlaga za uveljavljanje predkupne pravice izjava, dana na podlagi 4. alineje prvega odstavka 24. člena KZK, mora biti ta dana najkasneje ob sprejemu ponudbe.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica občine - stavbna zemljišča - stvarna pristojnost - uveljavljanje predkupne pravice
Kot izhaja iz obstoječe sodne prakse, v primeru zakonite določitve predkupne pravice občine, kadar jo ta uveljavlja, organ postopka po ZKZ ne more izvesti, ker za to ni stvarno pristojen. Do kolizije predkupnih pravic iz ZUreP-1 in ZKZ, v postopku, ki ga organ izvaja na podlagi določb ZKZ, torej ne more priti, saj mora po naravi stvari prodajalec, preden sproži postopek prodaje zemljišča po pravilih ZKZ, pridobiti potrdilo občine, da ta na njegovem zemljišču ne bo uveljavljala predkupne pravice, kot izhaja iz 87. člena ZUreP-1
Za odločitev je nebistveno, kdaj je lastninska pravica na predmetnih zemljiščih prešla na solastnico kmetijskih zemljišč, saj je relevantno le, da iz podatkov zemljiškega knjige izhaja, da je v času odločanja prvostopnega organa na predmetnih zemljiščih navedena kot solastnica.
Ko je podlaga za uveljavljanje predkupne pravice izjava, dana na podlagi četrte alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ, mora biti dana najkasneje ob sprejemu ponudbe. Med strankami, ni sporno, da tožnika v obravnavanem primeru takšne izjave pred sprejemom oziroma ob sprejemu ponudbe nista podala.