Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o pravdnih stroških pravilno upoštevalo vse okoliščine konkretnega primera. Čeprav je tožena stranka pravilno ugotovila skupno število vtoževanih dni bolniškega staleža za posamezno obdobje in čeprav je temeljno merilo za odločanje o stroških postopka, uspeh v pravdi, po prepričanju pritožbenega sodišča pri tem ni mogoče upoštevati zgolj matematični faktor, torej število dni, za katere je ugotovljen bolniški stalež, pač pa še druge okoliščine in vsak element, pomemben za odločitev. V konkretnem primeru tako npr. utemeljenost predlagane odprave izpodbijanih odločb in sklepa. Le tako je možno tudi o stroških postopka sprejeti življenjsko razumno odločitev.
V obravnavani zadevi bi bilo pravnomočno zaključen upravni postopek o zavrnjeni pravici do vdovske pokojnine mogoče obnoviti le, če bi bile izpolnjene vse, z ZUP predpisane predpostavke.
Po 335. členu ZPP je podpis pritožnika obvezna sestavina pritožbe. Če pritožba ni podpisana, je po tretjem odstavku 343. člena ZPP nepopolna in jo sodišče zavrže, ne da bi jo poprej vrnilo v dopolnitev. ZPP namreč v 336. členu določa, da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
stroški pravdnega postopka - načelo uspeha - delni umik tožbenega zahtevka - soglasje tožene stranke k spremembi tožbe
Ker se toženka ni strinjala z delnim umikom tožbe, je sodišče pri izračunu pravdnega uspeha slednjega pravilno ugotavljalo glede na prvotni tožbeni zahtevek.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odgovornost zavarovalnice - zakonske zamudne obresti - zamuda pri plačilu odškodnine
V primeru direktne tožbe tretjega oškodovanca proti zavarovalnici (965. člen OZ) gre za obveznost zavarovalnice namesto odgovornega zavarovanca kot povzročitelja škode, ki ne nosi bremena zamude in zamudnih obresti po 943. členu OZ, temveč po splošnih pravilih, ki urejajo odškodninsko obveznost. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da je toženec prišel v zamudo, ko ni izpolnil obveznosti v roku, ki ga je tožnik v predpravdnem zahtevku določil za plačilo škode (drugi odstavek 299. člena OZ).
ZZZDR člen 65. ZPP člen 115, 115/2, 155, 413. URS člen 22.
razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze - načelo kontradiktornosti - pravica do enakega varstva pravic strank - opustitev zaslišanja stranke - neupravičena odsotnost z naroka - zdravniško opravičilo - nenadna in nepredvidljiva bolezen ali poškodba
Toženka ni izkazala nenadnosti/nepredvidljivosti bolezni ali poškodbe, ki bi ji onemogočila prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, poleg tega pa tudi ni predložila ustreznega opravičila, izdanega na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Sodišče prve stopnje je zato narok utemeljeno opravilo v odsotnosti pravilno vabljene toženke (in ob prisotnosti njene pooblaščenke).
Ker je tožnico zastopala odvetnica na podlagi odločbe BPP, je sodišče prve stopnje izrek o tem, komu je toženec dolžan povrniti stroške postopka ustrezno popravilo, ne da bi s tem poseglo v končno odločitev, po kateri je toženi stranki naloženo plačilo stroškov postopka.
ZPP člen 181, 181/1.. ZDR-1 člen 73, 157.. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije (2005) člen 51.
vodilni delavec - nadurno delo - stroški za prevoz na delo in z dela
Bistveno je, da se je tožena stranka sama odločila, da bo stroške za prevoz na delo in z dela obračunavala ter izplačevala delavcem na podlagi Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, kar glede na določbo 51. člena Kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije in Razlago 51. člena KPKIS v zvezi s 3. točko 1. člena Tarifne priloge 1 (Dodatek št. 7 k KPKIS) predpostavlja, da delavec nima možnosti javnega prevoza. Zato mu mora v skladu z razlago delodajalec povrniti stroške prevoza na delo in z dela v obliki kilometrine v višini vsakokrat veljavne uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja za vsak poln kilometer razdalje med običajnim prebivališčem delavca in krajem opravljanja dela. Razdalja, za katero se obračuna kilometrina, je najkrajša običajna cestna povezava po javnem cestnem omrežju po dolžini (v km) in ne po času. Glede na navedeno je torej odločilno, da je bila tožena stranka dolžna upoštevati Uredbo v celoti, torej tožniku priznati 0,18 EUR za kilometer, in ne 0,13 EUR za kilometer.
Ni podan obnovitveni razlog po 11. točki 394. člena ZPP. Ta je podan, če je prišlo do pravnomočne odločbe kazenskega sodišča, ki temelji na istem dejanskem stanju kot sodna odločba, na podlagi katere je že bilo odločeno v pravdnem postopku. V takem primeru je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. V obravnavani zadevi ne gre za pravnomočno sodno odločbo kazenskega sodišča, ki temelji na istem dejanskem stanju kot sodna odločba, s katero je bilo odločeno v pravdnem postopku, prav tako pa tudi ne gre za pravnomočno obsodilno sodbo. V individualnem delovnem sporu je bilo, ne glede na hkrati voden kazenski postopek zoper tožnico, pravnomočno ugotovljeno, da je tožnica s svojim ravnanjem storila kršitve, ki so imele znake kaznivega dejanja, s tem pa je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Nestrinjanje tožnice s tem, da bi lahko dnevno delala 6 ur na istem delovnem mestu pritožbeno sodišče ne more sprejeti, saj je izvedensko mnenje tudi glede časovne omejitve podano na podlagi medicinske dokumentacije, ob pregledu tožnice s strani postavljene izvedenke, navedeno pa izhaja tudi iz posameznih ugotovitev lečeče psihiatrinje. Tako da navedene pripombe o obsegu delazmožnosti pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
pogodbena kazen - odstop od pogodbe - pogodba o štipendiranju - vrnitev štipendije
Pogodbena stranka, ki ni izpolnila svoje obveznosti iz pogodbe o štipendiranju novo prejete zneske v sorazmerju z izpolnitvijo pogodbe vrniti štipenditorju.
Tudi morebitne nejasnosti pri zapisu pogodbenih določil (saj ne gre npr. za spor iz naslova trajanja delovnega razmerja) v tem sporu nimajo večjega pomena kot dejanske okoliščine, glede katerih je potrebno ugotoviti, zakaj toženka ni nadaljevala z delovnim razmerjem pri stranski intervenientki do izteka obdobja, kot se je zavezala po pogodbi o štipendiranju.
Po 1. odst. 113. člena ZUP stroški in izdatki, ki nastajajo med postopkom, ali zaradi upravnega postopka, gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Načeloma torej stroški upravnega postopka bremenijo stranko, če se je postopek začel na njeno zahtevo. Po 2. odst. 113. člena ZUP-a gredo stroški v breme stranke tudi, če se je začel po uradni dolžnosti, pa se je zanjo končal neugodno ali se izkaže, da ga je povzročila s protipravnim ravnanjem. Le v primeru, da se uradno uveden postopek za stranko konča ugodno, gredo stroški stranke v breme organa. Stranka ima tedaj pravico do povračila stroškov, nastalih zaradi upravnega postopka.
Po določbi 1. odst. 116. člena ZUP mora stranka povrnitev stroškov postopka zahtevati do izdaje odločbe, sicer izgubi pravico do povračila. Mišljena je seveda izdaja upravne odločbe v predsodnem postopku. Če stroški do izdaje upravne odločbe niso zahtevani, jih zaradi izgubljene pravice kasneje ni mogoče uspešno uveljavljati v upravnem, niti v sodnem postopku. Ker je takšna posledica predpisana za povračilo stroškov upravnega postopka, toliko bolj velja za akcesorno terjatev iz naslova zakonskih zamudnih obresti.
ZPP člen 394, 394-10, 397, 397/2, 398, 398/1.. ZKP člen 59, 59/3.
predlog za obnovo postopka - obrazložitev predloga - trditveno in dokazno breme - nov dokaz - rok za vložitev predloga - pravočasnost predloga - nepopoln predlog
Sodišče prve stopnje je predloga za obnovo postopka pravilno zavrglo kot nepopolna. Kot je pojasnilo, je treba v predlogu za obnovo med drugim navesti okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonitem roku, in dokaze, s katerimi se podpirajo te navedbe (drugi odstavek 397. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00027952
ZPP člen 188, 188/3.
prekoračenje tožbenega zahtevka - umik tožbe
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je tožbeni zahtevek prekoračen tudi, če je odločeno o umaknjenem delu tožbenega zahtevka, ki s sklepom še ni bil ustavljen. Sodišče mora po 3. odstavku 188. člena ZPP ob umiku tožbe in izpolnjenih pogojih iz tega člena sicer izdati sklep o ustavitvi postopka, vendar je ta sklep po sodni praksi in pravni teoriji le deklaratorne narave. Tožeča stranka umika tožbe ne more več preklicati, torej umika niti njegovih posledic ne more več preprečiti. Po tem, ko tožeča stranka tožbo umakne, sodišče o umaknjenem tožbenem zahtevku ne sme več meritorno soditi (razen, če umik prepreči tožena stranka).
Socialno stisko je mogoče šteti za izjemno okoliščino iz prvega odstavka 104. člena SZ-1.
Okoliščina, da obstoji zakonski pogoj za odpoved najemne pogodbe, sama po sebi namreč ne zadošča za sklep o dopustnosti posega v pravico do spoštovanja doma. Presojati je potrebno, ali je poseg v pravico nujen v demokratični družbi. To pomeni, da je treba oceniti, ali je teža posega sorazmerna zasledovanemu cilju, upoštevaje pri tem vse okoliščine konkretnega primera
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je s tem, ko je največji lastnik družbe opustil dolžnost, da bi bila s tožnikom kot direktorjem družbe ob vsakem vnovičnem imenovanju na funkcijo direktorja sklenjena nova pisna pogodba o zaposlitvi, dal soglasje za dejanske obračune plač tožnika, kot ti izhajajo iz plačilnih list. Svoj zaključek je oprlo tudi na njegovo izpoved, ko je na vprašanje, ali ga ni zanimalo, kaj je pisalo v pogodbi, odgovoril, da dokler je bilo poslovanje družbe pozitivno, dokler so imeli delavci plače, je bilo vse v najlepšem redu. S tem je tudi po stališču pritožbenega sodišča izkazana njegova volja, da je tožnik prejemal plačo v višini, ki je sedaj sporna.
ZSPJS člen 32, 32/1, 32/1-5, 32/5.. KPJS člen 45, 45/1.
nadurno delo - dodatek za nadurno delo
Tožnik je 153,90 ur, ki so mu ostale kot presežne ure, izrabil, ni pa prejel dodatka za delo preko polnega delovnega časa v višini 30 % urne postavke osnovne plače, kot je določen v peti alineji 1. odstavka 32. člena in 5. odstavku istega člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju v zvezi s 1. odstavkom 45. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor. Sodišče prve stopnje je pravilno sledilo sodni praksi in tožniku pravilno dosodilo za opravljeni presežek ur dodatek za nadurno delo.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - odpoved pravici - ničnost - izpodbojnost
Sporna izjava po določbah 1. odstavka 86. člena OZ ni nična, glede na datum vložitve tožbe, pa je skladno z določbo 99. člena OZ prenehala tudi pravica zahtevati njeno razveljavitev. Ker je tožnik listino podpisal in je ta listina pristna, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se je tožnik odpovedal zahtevkom in terjatvam do tožene stranke zaradi poškodbe pri delu.