CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00027952
ZPP člen 188, 188/3.
prekoračenje tožbenega zahtevka - umik tožbe
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je tožbeni zahtevek prekoračen tudi, če je odločeno o umaknjenem delu tožbenega zahtevka, ki s sklepom še ni bil ustavljen. Sodišče mora po 3. odstavku 188. člena ZPP ob umiku tožbe in izpolnjenih pogojih iz tega člena sicer izdati sklep o ustavitvi postopka, vendar je ta sklep po sodni praksi in pravni teoriji le deklaratorne narave. Tožeča stranka umika tožbe ne more več preklicati, torej umika niti njegovih posledic ne more več preprečiti. Po tem, ko tožeča stranka tožbo umakne, sodišče o umaknjenem tožbenem zahtevku ne sme več meritorno soditi (razen, če umik prepreči tožena stranka).
Ker je tožnico zastopala odvetnica na podlagi odločbe BPP, je sodišče prve stopnje izrek o tem, komu je toženec dolžan povrniti stroške postopka ustrezno popravilo, ne da bi s tem poseglo v končno odločitev, po kateri je toženi stranki naloženo plačilo stroškov postopka.
ZDR-1 člen 33, 34, 109, 109/1, 100, 100/1, 100/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - obveznost opravljanja dela - upoštevanje delodajalčevih navodil - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožnik s tem, ko je samovoljno zapustil delovno mesto brez dovoljenja in ne da bi se evidentiral (sama kršitev med strankama niti ni bila sporna), huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, in sicer zlasti določbe 33. člena (obveznost opravljanja dela) in 34. člena ZDR-1 (upoštevanje delodajalčevih navodil).
Sodišče prve stopnje je v skladu z uveljavljeno sodno prakso pri presoji, ali je delovno razmerje mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka v okviru "vseh okoliščin" pravilno upoštevalo predvsem naravo in težo kršitve, v okviru "vseh interesov obeh pogodbenih strank" pa, kako je kršitev vplivala na medsebojno razmerje med njima.
V skladu s 333. členom ZPP smejo stranke v predpisanem roku pritožbo vložiti le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji. A contrari to pomeni, da pritožba zoper sodno odločbo, izdano pred sodiščem druge stopnje, ni dopustna.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - pogoji za izrek varnostnega ukrepa
Dejstvo, da se storilec noče zdraviti na prostosti, je le prvi pogoj za spremembo varnostnega ukrepa po 70.b členu KZ-1 v ukrep po 70.a členu KZ-1. Izpolnjeni pa morajo biti pogoji po prvem odstavku 70.a člena KZ-1. Sodišče prve stopnje bi pred svojo odločitvijo zato moralo ugotoviti, ali bi storilec glede na težo kaznivih dejanj in stopnjo njegove duševne motenosti na prostosti lahko storil ne zgolj katero od hujših kaznivih dejanj, temveč katero od hudih kaznivih dejanj zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje. Razjasniti bi moralo tudi, ali je takšno nevarnost mogoče odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v forenzičnem psihiatričnem oddelku zdravstvenega zavoda. Ob tem ne bi smelo spregledati niti določbe drugega odstavka 70. člena KZ-1, ki nalaga sodišču dolžnost, da pri izrekanju varnostnega ukrepa po načelu sorazmernosti upošteva težo storjenih kaznivih dejanj (oziroma protipravnih dejanj, ki imajo znake kaznivih dejanj), kakor tudi dejanj, za katera utemeljeno sklepa, da bi jih storilec lahko storil, če mu ne bi izreklo takšnega varnostnega ukrepa.
Socialno stisko je mogoče šteti za izjemno okoliščino iz prvega odstavka 104. člena SZ-1.
Okoliščina, da obstoji zakonski pogoj za odpoved najemne pogodbe, sama po sebi namreč ne zadošča za sklep o dopustnosti posega v pravico do spoštovanja doma. Presojati je potrebno, ali je poseg v pravico nujen v demokratični družbi. To pomeni, da je treba oceniti, ali je teža posega sorazmerna zasledovanemu cilju, upoštevaje pri tem vse okoliščine konkretnega primera
ZDSS-1 člen 63, 81, 82.. ZPIZ-2 člen 11, 27, 41, 178.
starostna pokojnina - invalidska pokojnina - predsodni postopek
V sodnem postopku je lahko predmet presoje le dokončna odločba toženca oziroma je procesna predpostavka za sodno varstvo v socialnih sporih vezana na predhodno izveden in zaključek upravni postopek. V nasprotnem primeru, če pogoji za vložitev tožbe (63. člen ZDSS-1) niso izpolnjeni, se tožba zavrže, ne da bi se zadeva vsebinsko obravnavala. V konkretnem primeru to pomeni, da bi sodišče, kolikor je tožnik uveljavljal priznanje invalidske pokojnine, z dokončno odločbo pa o pravici do invalidske pokojnine sploh še ni bilo odločeno oziroma predsodni postopek za priznanje pravice do invalidske pokojnine ni bil speljan in tudi o tej pravici ni bilo odločeno z dokončno odločbo, tožbo za priznanje pravice do invalidske pokojnine, edino lahko zavrglo in je ne bi moglo obravnavati vsebinsko.
Po 335. členu ZPP je podpis pritožnika obvezna sestavina pritožbe. Če pritožba ni podpisana, je po tretjem odstavku 343. člena ZPP nepopolna in jo sodišče zavrže, ne da bi jo poprej vrnilo v dopolnitev. ZPP namreč v 336. členu določa, da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
Sodišče prve stopnje je namreč pravilno poudarilo, da ni samo predkaznovanost pokazatelj ponovitvene nevarnosti, temveč je o njej mogoče sklepati tudi na podlagi drugih objektivnih in subjektivnih okoliščin, ki jih je tudi upoštevalo, pri čemer glede obtoženega A. B. velja izpostaviti predvsem to, da je na ravni utemeljenega suma izkazano, da je kljub zasegu velike količine rastlin in pripomočkov ob hišni preiskavi 31. 5. 2018 in kljub temu, da je bil sin zaradi hišnega pripora, odrejenega v drugi kazenski zadevi, pod nadzorom policistov, kmalu po prvem zasegu ponovno nabavil nove pripomočke in ponovno pričel z gojenjem rastlin konoplje, ki je bila zasežena 18. 9. 2018. Ta okoliščina pa hkrati kaže na to, da s hišnim priporom kot milejšim ukrepom, ne bi bilo mogoče doseči cilja, tj. zagotovitve varnosti in zdravja širšega kroga ljudi.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je s tem, ko je največji lastnik družbe opustil dolžnost, da bi bila s tožnikom kot direktorjem družbe ob vsakem vnovičnem imenovanju na funkcijo direktorja sklenjena nova pisna pogodba o zaposlitvi, dal soglasje za dejanske obračune plač tožnika, kot ti izhajajo iz plačilnih list. Svoj zaključek je oprlo tudi na njegovo izpoved, ko je na vprašanje, ali ga ni zanimalo, kaj je pisalo v pogodbi, odgovoril, da dokler je bilo poslovanje družbe pozitivno, dokler so imeli delavci plače, je bilo vse v najlepšem redu. S tem je tudi po stališču pritožbenega sodišča izkazana njegova volja, da je tožnik prejemal plačo v višini, ki je sedaj sporna.
URS člen 22, 33.. ZFPPIPP člen 317, 318.. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/1.
tožba na ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - nastanek zastavne pravice - zastava bodoče terjatve - anticipirana ustanovitev zastavne pravice - razpolagalna sposobnost stečajnega dolžnika - nadaljevanje poslovanja - neprerekana dejstva - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Anticipirana ustanovitev zastavne pravice učinkuje le, če zastavitelj naknadno pridobi razpolagalno sposobnost glede zastavljenih terjatev. Ker bodoče terjatev še niso v premoženju zastavitelja, ta ne more z njimi razpolagati. Pri zastavi bodočih terjatev upnik pridobi zastavno pravico če in ko taka terjatev nastane. Za nastanek zastavne pravice na bodočih terjatvah ob nastanku take terjatve dolžniku res ni treba opraviti nobenega pravnega dejanja več, mora pa biti v trenutku nastanka terjatve razpolagalno sposoben. Ker po začetku stečajnega postopka razpolagalne sposobnosti stečajni dolžnik nima, niti le-te ne pridobi v zvezi s terjatvami, ki v korist stečajne mase nastanejo v okviru nadaljevanja poslovanja stečajnega dolžnika, zastavna pravica tožene stranke na terjatvah tožeče stranke, ki so iz koncesijskega razmerja nastale po začetku stečajnega postopka, ni mogla nastati.
tožba za zvišanje preživnine - preživnina za polnoletnega otroka - spremenjene okoliščine - preživninske zmožnosti staršev - preživninske potrebe upravičenca
Toženec se v korist tožnice, čeprav se ta redno šola, ni dolžan odpovedati vsem izletom, druženju, preživljanju počitnic na morju in v hribih. Glede na njegove pridobitne zmožnosti, ki so zaradi bolezni zmanjšane, mu tudi po prepričanju višjega sodišča ni mogoče naložiti višje preživninske dolžnosti od 172,03 EUR. Tudi mama je dolžna tožnico vzdrževati po svojih zmožnostih, ki so glede na izobrazbo in zdravstveno stanje boljše od toženčevih. In pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da je otrokovim potrebam mogoče zadostiti le v tolikšni meri, kot to omogočajo dohodki staršev, ter da mora polnoleten otrok prispevati za svoje preživljanje po svojih močeh. Tako v 129. kot v 103. členu ZZZDR je vsebovana omejitev, ki upošteva zmožnosti staršev.
Pravilna je prvostopenjska presoja, da se je obdolženec kot direktor podjetja zavestno in hote odločil, da njegovo podjetje ne bo izplačalo plač, prispevkov in regresa, s čimer je oškodovanko prikrajšal za pravice, ki ji pripadajo. V postopku je bilo namreč zanesljivo ugotovljeno, temu pritožnik ne nasprotuje, da je obdolženčevo podjetje v kritičnem obdobju imelo določena denarna sredstva, s katerimi bi obveznosti do oškodovanke lahko izpolnilo, vendar je obdolženec dal prednost drugim obveznostim družbe. Obdolženčeva skrb po ohranitvi poslovanja oziroma obstoja družbe in delovnih mest zaposlenih je seveda razumljiva, vendar ga njegove kazenske odgovornosti za obravnavano kaznivo dejanje ne razbremenjuje. Kolikor bi namreč obveljalo tako pritožbeno stališče, bi to lahko kaj kmalu pomenilo, da je delodajalec zaradi varovanja obstoja svoje družbe in tudi zaposlitve delavcev, ki jih potrebuje za svoje poslovanje, le-te upravičen prikrajšati do dogovorjenega plačila in tistega, kar jim po zakonu pripada, to je plače z vsemi predpisanimi prispevki, ki so namenjeni socialni in zdravstveni varnosti, ter regresa. Kot je pojasnilo že Vrhovno sodišče v sodbah I Ips 261/2010 in I Ips 103/2009, ima delavec za opravljeno delo pravico do plačila, kar pomeni dejansko izplačilo. Ker je torej obdolženec imel možnost, da bi oškodovanki izplačal plačo, prispevke in regres, ga kazenske odgovornosti za obravnavano kaznivo dejanje tudi ne razbremenjuje dejstvo, da oškodovanka, seznanjena z okoliščinami poslovanja družbe, pogodbe o zaposlitvi ni sama prekinila, kot to zmotno meni pritožnik.
V obravnavani zadevi bi bilo pravnomočno zaključen upravni postopek o zavrnjeni pravici do vdovske pokojnine mogoče obnoviti le, če bi bile izpolnjene vse, z ZUP predpisane predpostavke.
ZUJIK člen 48a, 48a/1, 48/2.. Pravilnik o merilih za doseganje naziva prvak in vrhunski glasbenik (2008) člen 1, 1/2, 4, 4/9.
imenovanje v naziv - javni zavod
Z določbo Dogovora, ki jo kot podlago za svojo odločitev navaja tožena stranka, se ne upoštevajo vse umetniške kreacije, ki so izvedene v petletnem obdobju pred vložitvijo vloge za pridobitev naziva prvak, če ni šlo za premierno uprizoritev operne predstave. Takšno ločevanje med pogoji za prvo pridobitev naziva prvaka in pogoji za podaljšanje naziva prvaka ter določanje dodatnega pogoja za podaljšanje statusa prvaka, nima podlage v Pravilniku o merilih za doseganje naziva prvak in vrhunski glasbenik. Dogovor je ustvaril povsem novo pravilo, ki ga pristojni minister ni določil. Drugo pravilo od tega, ki ga je določil minister v Pravilniku na podlagi izrecnega zakonskega pooblastila iz 48.a člena ZUJIK, ne more biti predmet Dogovora, ki ga prav zato ni mogoče upoštevati. Vsebino Pravilnika namreč lahko spremeni le minister po predpisanem postopku, ni pa tega mogoče storiti z nepravilnim obvodom - Dogovorom o razumevanju Pravilnika.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - odpoved pravici - ničnost - izpodbojnost
Sporna izjava po določbah 1. odstavka 86. člena OZ ni nična, glede na datum vložitve tožbe, pa je skladno z določbo 99. člena OZ prenehala tudi pravica zahtevati njeno razveljavitev. Ker je tožnik listino podpisal in je ta listina pristna, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se je tožnik odpovedal zahtevkom in terjatvam do tožene stranke zaradi poškodbe pri delu.
Določba šestega odstavka 95. člena ZKP niti ne dopušča, da bi sodišče prve stopnje obdolženca oprostilo plačila krivdno povzročenih stroškov kazenskega postopka, in jih zato mora obdolženi povrniti v skladu z določbo prvega odstavka 94. člena ZKP, zato je glede na obrazloženo napadeni sklep pravilen in zakonit.
ponovna odmera starostne pokojnine - sprememba zakona - pokojninska doba brez dokupa
Po noveli ZPIZ-2E se obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, ko so bili prispevki dejansko plačani, šteje kot pokojninska doba brez dokupa. ZPIZ-2E je v 5. členu za uživalce pokojnin, ki so starostno ali predčasno pokojnino uveljavili z upoštevanjem časa prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, tudi omogočil, da zahtevajo novo odmero pokojnine z upoštevanjem časa prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje kot pokojninske dobe brez dokupa. Takšno odmero lahko zahteva tudi uživalec delne pokojnine, uživalec sorazmernega dela pokojnine ter tudi zavarovanec, ki se mu izplačuje 20 % pokojnine.
Ker je bil tožnik upokojen po ZPIZ-1, ki ne ločuje med pokojninsko dobo in pokojninsko dobo brez dokupa in tudi, če bi bil upokojen po ZPIZ-2, ker pokojninske dobe dopolnjene v prostovoljnem zavarovanju sploh nima, tožnik ni upravičen do ponovne odmere po noveli ZPIZ-2E. Ponovne odmere starostne pokojnine na kakšni drugi pravni podlagi, pa tožnik ni uveljavljal, niti se ni skliceval na takšne razloge, ki bi utemeljevali ponovno odmero.
prikrivanje - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - pravica do učinkovite obrambe - kršitev kazenskega zakona - dokazni predlog - kršitev pravice do obrambe
V opisu dejanja niso navedena dejstva in okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da je vozilo Alfa Romeo 147 izviralo iz kaznivega dejanja. To pomeni, da v konkretnem delu opisa dejanja ni ustrezno konkretiziran eden izmed zakonskih znakov kaznivega dejanja prikrivanja po prvem odstavku 217. člena KZ-1, in sicer znak, da je bila stvar pridobljena s kaznivim dejanjem. Konkretni del opisa dejanja vsebuje le ponovitev abstraktnega dela, to je navedbo, da je osebni avtomobil izviral iz kaznivega dejanja, kar pa po presoji višjega sodišča ne zadostuje. Opis dejanja kot historičnega dogodka je najpomembnejši del vsakega obtožnega akta. Vsebovati mora vsa odločilna dejstva, ki po objektivni in subjektivni plati konkretizirajo kaznivo dejanje. Obdolženec mora zaradi možnosti učinkovite obrambe vedeti, kaj točno se mu očita, zato mora biti to v opisu dejanja tudi ustrezno in dovolj natančno konkretizirano.