ZPP člen 108, 142, 142/4, 336, 343, 343/1, 343/3, 346.
zloraba procesnih pravic - kaznovanje zaradi zlorabe pravic - denarna kazen - prepozna pritožba - vročanje - osebna vročitev - obvestilo o prispelem pisanju - pritožbeni rok - pritožba, vložena po izteku roka - zavrženje prepozne pritožbe - obvezne sestavine pritožbe - podpis pritožnika - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev
Ker pritožba ni podpisana, podpis pa je obvezna sestavina pritožbe, je toženčeva pritožba nepopolna (tretji odstavek 343. člena ZPP), zato bi jo bilo treba zavreči tudi v primeru njene pravočasnosti (prvi odstavek 343. člena ZPP), saj se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP).
ZPP člen 311, 311/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 120.
plačilo obveznosti po pogodbi - telekomunikacijske storitve - pravno pomembna dejstva - zapadlost terjatve do konca glavne obravnave - izpolnitev pogodbene obveznosti - kršitev pravice do izjave - splošni pogodbeni pogoji
Netemeljeno je pritožnikovo vztrajanje pri neobstoju njegove obveznosti vrnitve telekomunikacijske opreme tožnici, s katerim nasprotuje zaračunanemu strošku v znesku 223,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da takšna obveznost toženca izhaja iz 6. člena Splošnih pogojev poslovanja tožnice, ki so bili kot sestavni del naročniške pogodbe za pogodbeni stranki enako zavezujoči kot sama pogodba (glej 120. člen OZ). Zato ne drži, da bi morala biti v zvezi s toženčevo obveznostjo vrnitve telekomunikacijske opreme sklenjena kakšna posebna, dodatna pogodba. Splošni pogoji tožnice urejajo tudi obveznosti naročnika po prenehanju naročniškega razmerja in se ne nanašajo le na delovanje telekomunikacijskih storitev, interneta, telefona in TV programa, kot zmotno meni toženec.
plačilo sodne takse - pravočasno plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - domneva pravočasnosti plačila - nalog za plačilo sodne takse - pravočasnost naloga
Sodna taksa mora biti plačana v roku 15 dni ali pa mora biti v enakem roku oddan nalog ponudniku plačilnih storitev, da se lahko upošteva domneva pravočasnega plačila sodne takse iz prvega odstavka 6.b člena ZST-1; šele če taksni zavezanec v roku za plačilo sodne takse odda nalog za njeno plačilo, se lahko upošteva, da je bilo njegovo plačilo opravljeno pravočasno, kljub temu da je sodišče denarni znesek prejelo po izteku roka.
spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog
Absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (t. i. protispisnost) je podana takrat, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Protispisnost je napaka tehnične narave. Gre torej za napačen postopek prenosa podatkov. Takšen napačen prenos podatkov pa iz izpodbijane sodbe ni razviden.
Upnik utemeljeno navaja, da je bil opomin - poziv upniku z dne 12. 10. 2018 obrazložen in da ne gre zgolj za kratek dopis, za kar je nagrada 20 točk. V opominu je tretji obvestil upnika, da je lastnik sedlastega vlačilca Scania, da je bil izvršitelj seznanjen z lastninsko pravico, pa je kljub temu izvedel vpis v register zastavnih pravic, da naj upnik naloži izvršitelju izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve na vozilu, sicer bo zahteval povrnitev nastalih stroškov.
Glede na povzeto vsebino, obseg, in zahtevnost predstavlja poziv upniku obrazložen opomin pred tožbo v ocenljivi zadevi, ki ne vsebuje zahtevka iz 1. točke te tarifne številke, po prvi alineji četrte točke tarifne št. 38 OT.
litispendenca - procesni pobotni ugovor - zavrženje ugovora - stroški pravdnega postopka - prvi narok za glavno obravnavo
O zavrženju spornega dela procesnega pobotnega ugovora bi bilo lahko odločeno že ob podaji ugovora litispendence, medtem ko je tudi kasnejša odločitev o zavrženju vsekakor pravilna.
Sodišče prve stopnje je opravilo tri naroke, in sicer je na prvem naroku pričelo s pripravljalnim narokom (op. ta ni bil le preložen) in ga je zaradi možnosti sklenitve sodne poravnave nadaljevalo ter zaključilo na 2. naroku, kjer je tudi sprejelo dokazni sklep, nato pa je na 3. naroku opravilo prvi narok za glavno obravnavo (op. na tem naroku je tožnica priznala utemeljenost dela procesnega pobota), izvedlo dokaze in zadevo zaključilo.
procesni pobotni ugovor - istovetnost zahtevka - res iudicata - ugovor že razsojene stvari
Toženka je v predmetni pravdi, v kateri sicer tožbenemu zahtevku po vsebini ni obrazloženo oporekala, kot izhaja iz izpodbijane odločbe uveljavljala kar štiri pobotne ugovore. Že v ugovoru zoper sklep o izvršbi je uveljavljala materialni pobotni ugovor iz naslova znižanja kupnine.
S sklicevanjem na pravde Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 680/2015 (zahtevala je vračilo kupnine iz naslova delne neizpolnitve pogodbe), I Pg 761/2016 (uveljavljala je delno ničnost pogodbe in neupravičeno obogatitev) in I Pg 410/2018 (uveljavlja odškodnino) v obravnavani zadevi upoštevaje zgoraj navedeno postavila kar tri procesne pobotne ugovore, saj je vsak temeljil na drugačnem temelju.
Sodišče prve stopnje je tako zaradi procesnih ovir (zaradi res iudicata in litispendence) pravilno zavrglo procesni ugovor oziroma (tri) procesne ugovore pobota (glej 38. točko obrazložitve izpodbijane odločbe), medtem ko litispendenca in res iudicata po ZPP tudi nista razloga za prekinitev postopka.
V sklenjeni sodni poravnavi dogovora o stroških predmetnega postopka ni bilo, zaradi česar je potrebno dati prednost določilu 159. člena ZPP, ki določa, da vsaka stranka krije svoje stroške, če se pravda konča s sodno poravnavo, pa ni v poravnavi drugače dogovorjeno. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugovoru prvega toženca zoper plačilni nalog z dne 25. 3. 2019 ugodilo in plačilni nalog v tem delu razveljavilo.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna motnja - ogrožanje sebe in drugih - milejši ukrep
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve je prisilni ukrep, ki posega v pravice zdravljene osebe do osebne svobode, do varstva duševne integritete in do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja. Vendar ustavno zagotovljene pravice niso neomejene. Ustava dopušča, zakon pa ureja, kdaj je mogoč odvzem človekove prostosti in kdaj je dopusten poseg v pravico do prostovoljnega zdravljenja. Dovoljen je, če je tak poseg nujen bodisi zaradi varovanja drugih oseb bodisi zaradi posebnega varstva same osebe, ki nujno potrebuje zdravljenje. Zato se zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve izvaja pod pogoji, ki jih določa zakon, z omejitvijo trajanja na najkrajši možni čas.
ZZZDR člen 65. ZPP člen 115, 115/2, 155, 413. URS člen 22.
razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze - načelo kontradiktornosti - pravica do enakega varstva pravic strank - opustitev zaslišanja stranke - neupravičena odsotnost z naroka - zdravniško opravičilo - nenadna in nepredvidljiva bolezen ali poškodba
Toženka ni izkazala nenadnosti/nepredvidljivosti bolezni ali poškodbe, ki bi ji onemogočila prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, poleg tega pa tudi ni predložila ustreznega opravičila, izdanega na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Sodišče prve stopnje je zato narok utemeljeno opravilo v odsotnosti pravilno vabljene toženke (in ob prisotnosti njene pooblaščenke).
Tudi morebitne nejasnosti pri zapisu pogodbenih določil (saj ne gre npr. za spor iz naslova trajanja delovnega razmerja) v tem sporu nimajo večjega pomena kot dejanske okoliščine, glede katerih je potrebno ugotoviti, zakaj toženka ni nadaljevala z delovnim razmerjem pri stranski intervenientki do izteka obdobja, kot se je zavezala po pogodbi o štipendiranju.
Ker je tožnico zastopala odvetnica na podlagi odločbe BPP, je sodišče prve stopnje izrek o tem, komu je toženec dolžan povrniti stroške postopka ustrezno popravilo, ne da bi s tem poseglo v končno odločitev, po kateri je toženi stranki naloženo plačilo stroškov postopka.
Socialno stisko je mogoče šteti za izjemno okoliščino iz prvega odstavka 104. člena SZ-1.
Okoliščina, da obstoji zakonski pogoj za odpoved najemne pogodbe, sama po sebi namreč ne zadošča za sklep o dopustnosti posega v pravico do spoštovanja doma. Presojati je potrebno, ali je poseg v pravico nujen v demokratični družbi. To pomeni, da je treba oceniti, ali je teža posega sorazmerna zasledovanemu cilju, upoštevaje pri tem vse okoliščine konkretnega primera
Po 335. členu ZPP je podpis pritožnika obvezna sestavina pritožbe. Če pritožba ni podpisana, je po tretjem odstavku 343. člena ZPP nepopolna in jo sodišče zavrže, ne da bi jo poprej vrnilo v dopolnitev. ZPP namreč v 336. členu določa, da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
ZDR-1 člen 33, 34, 109, 109/1, 100, 100/1, 100/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - obveznost opravljanja dela - upoštevanje delodajalčevih navodil - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožnik s tem, ko je samovoljno zapustil delovno mesto brez dovoljenja in ne da bi se evidentiral (sama kršitev med strankama niti ni bila sporna), huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, in sicer zlasti določbe 33. člena (obveznost opravljanja dela) in 34. člena ZDR-1 (upoštevanje delodajalčevih navodil).
Sodišče prve stopnje je v skladu z uveljavljeno sodno prakso pri presoji, ali je delovno razmerje mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka v okviru "vseh okoliščin" pravilno upoštevalo predvsem naravo in težo kršitve, v okviru "vseh interesov obeh pogodbenih strank" pa, kako je kršitev vplivala na medsebojno razmerje med njima.
ZDSS-1 člen 63, 81, 82.. ZPIZ-2 člen 11, 27, 41, 178.
starostna pokojnina - invalidska pokojnina - predsodni postopek
V sodnem postopku je lahko predmet presoje le dokončna odločba toženca oziroma je procesna predpostavka za sodno varstvo v socialnih sporih vezana na predhodno izveden in zaključek upravni postopek. V nasprotnem primeru, če pogoji za vložitev tožbe (63. člen ZDSS-1) niso izpolnjeni, se tožba zavrže, ne da bi se zadeva vsebinsko obravnavala. V konkretnem primeru to pomeni, da bi sodišče, kolikor je tožnik uveljavljal priznanje invalidske pokojnine, z dokončno odločbo pa o pravici do invalidske pokojnine sploh še ni bilo odločeno oziroma predsodni postopek za priznanje pravice do invalidske pokojnine ni bil speljan in tudi o tej pravici ni bilo odločeno z dokončno odločbo, tožbo za priznanje pravice do invalidske pokojnine, edino lahko zavrglo in je ne bi moglo obravnavati vsebinsko.
denarna socialna pomoč - zavrženje pritožbe - elektronska oblika - elektronski podpis - socialni spori
Informacijski sistem za vlaganje vlog v elektronski obliki ni vzpostavljen za vse civilne sodne postopke. Zagotovljen le za področja insolventnosti, izvršilne postopke, za vodenje sodnega registra ter zemljiško knjižne zadeve. Za preostale civilne postopke, od pravdnih, delovno pravnih, upravnih do sodno socialnih ni sistemske opreme, ki bi omogočala vlaganje pritožb po elektronski poti na način, da bi bila pritožba izenačena pisni vlogi z lastnoročnim podpisom.
Čeprav ZPP sicer predvideva vlaganje vlog v elektronski obliki, ta možnost, razen za prej navedena specialna področja zaenkrat ni operacionalizirana. Za popolnost pritožbe, predpisane v 335. členu ZPP tako ne zadošča, da jo stranka pošlje na elektronski naslov, objavljen na spletni strani sodišča.
Po elektronski poti vložena pritožba ni vložena v skladu z 105.b členom ZPP, saj nima podpisa, ki bi ga bilo mogoče enačiti z lastnoročnim podpisom. Te pomanjkljivosti v pritožbenem postopku ni bilo mogoče odpravljati, saj je z 336. členom ZPP izključena uporaba 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev in popravo, na kar je opozorjeno v pravnem pouku sklepa o zavrženju tožbe.
V skladu s 333. členom ZPP smejo stranke v predpisanem roku pritožbo vložiti le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji. A contrari to pomeni, da pritožba zoper sodno odločbo, izdano pred sodiščem druge stopnje, ni dopustna.