ZPP člen 311, 311/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 120.
plačilo obveznosti po pogodbi - telekomunikacijske storitve - pravno pomembna dejstva - zapadlost terjatve do konca glavne obravnave - izpolnitev pogodbene obveznosti - kršitev pravice do izjave - splošni pogodbeni pogoji
Netemeljeno je pritožnikovo vztrajanje pri neobstoju njegove obveznosti vrnitve telekomunikacijske opreme tožnici, s katerim nasprotuje zaračunanemu strošku v znesku 223,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da takšna obveznost toženca izhaja iz 6. člena Splošnih pogojev poslovanja tožnice, ki so bili kot sestavni del naročniške pogodbe za pogodbeni stranki enako zavezujoči kot sama pogodba (glej 120. člen OZ). Zato ne drži, da bi morala biti v zvezi s toženčevo obveznostjo vrnitve telekomunikacijske opreme sklenjena kakšna posebna, dodatna pogodba. Splošni pogoji tožnice urejajo tudi obveznosti naročnika po prenehanju naročniškega razmerja in se ne nanašajo le na delovanje telekomunikacijskih storitev, interneta, telefona in TV programa, kot zmotno meni toženec.
ZPP člen 108, 142, 142/4, 336, 343, 343/1, 343/3, 346.
zloraba procesnih pravic - kaznovanje zaradi zlorabe pravic - denarna kazen - prepozna pritožba - vročanje - osebna vročitev - obvestilo o prispelem pisanju - pritožbeni rok - pritožba, vložena po izteku roka - zavrženje prepozne pritožbe - obvezne sestavine pritožbe - podpis pritožnika - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev
Ker pritožba ni podpisana, podpis pa je obvezna sestavina pritožbe, je toženčeva pritožba nepopolna (tretji odstavek 343. člena ZPP), zato bi jo bilo treba zavreči tudi v primeru njene pravočasnosti (prvi odstavek 343. člena ZPP), saj se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP).
plačilo sodne takse - pravočasno plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - domneva pravočasnosti plačila - nalog za plačilo sodne takse - pravočasnost naloga
Sodna taksa mora biti plačana v roku 15 dni ali pa mora biti v enakem roku oddan nalog ponudniku plačilnih storitev, da se lahko upošteva domneva pravočasnega plačila sodne takse iz prvega odstavka 6.b člena ZST-1; šele če taksni zavezanec v roku za plačilo sodne takse odda nalog za njeno plačilo, se lahko upošteva, da je bilo njegovo plačilo opravljeno pravočasno, kljub temu da je sodišče denarni znesek prejelo po izteku roka.
spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog
Absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (t. i. protispisnost) je podana takrat, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Protispisnost je napaka tehnične narave. Gre torej za napačen postopek prenosa podatkov. Takšen napačen prenos podatkov pa iz izpodbijane sodbe ni razviden.
Upnik utemeljeno navaja, da je bil opomin - poziv upniku z dne 12. 10. 2018 obrazložen in da ne gre zgolj za kratek dopis, za kar je nagrada 20 točk. V opominu je tretji obvestil upnika, da je lastnik sedlastega vlačilca Scania, da je bil izvršitelj seznanjen z lastninsko pravico, pa je kljub temu izvedel vpis v register zastavnih pravic, da naj upnik naloži izvršitelju izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve na vozilu, sicer bo zahteval povrnitev nastalih stroškov.
Glede na povzeto vsebino, obseg, in zahtevnost predstavlja poziv upniku obrazložen opomin pred tožbo v ocenljivi zadevi, ki ne vsebuje zahtevka iz 1. točke te tarifne številke, po prvi alineji četrte točke tarifne št. 38 OT.
procesni pobotni ugovor - istovetnost zahtevka - res iudicata - ugovor že razsojene stvari
Toženka je v predmetni pravdi, v kateri sicer tožbenemu zahtevku po vsebini ni obrazloženo oporekala, kot izhaja iz izpodbijane odločbe uveljavljala kar štiri pobotne ugovore. Že v ugovoru zoper sklep o izvršbi je uveljavljala materialni pobotni ugovor iz naslova znižanja kupnine.
S sklicevanjem na pravde Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 680/2015 (zahtevala je vračilo kupnine iz naslova delne neizpolnitve pogodbe), I Pg 761/2016 (uveljavljala je delno ničnost pogodbe in neupravičeno obogatitev) in I Pg 410/2018 (uveljavlja odškodnino) v obravnavani zadevi upoštevaje zgoraj navedeno postavila kar tri procesne pobotne ugovore, saj je vsak temeljil na drugačnem temelju.
Sodišče prve stopnje je tako zaradi procesnih ovir (zaradi res iudicata in litispendence) pravilno zavrglo procesni ugovor oziroma (tri) procesne ugovore pobota (glej 38. točko obrazložitve izpodbijane odločbe), medtem ko litispendenca in res iudicata po ZPP tudi nista razloga za prekinitev postopka.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna motnja - ogrožanje sebe in drugih - milejši ukrep
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve je prisilni ukrep, ki posega v pravice zdravljene osebe do osebne svobode, do varstva duševne integritete in do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja. Vendar ustavno zagotovljene pravice niso neomejene. Ustava dopušča, zakon pa ureja, kdaj je mogoč odvzem človekove prostosti in kdaj je dopusten poseg v pravico do prostovoljnega zdravljenja. Dovoljen je, če je tak poseg nujen bodisi zaradi varovanja drugih oseb bodisi zaradi posebnega varstva same osebe, ki nujno potrebuje zdravljenje. Zato se zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve izvaja pod pogoji, ki jih določa zakon, z omejitvijo trajanja na najkrajši možni čas.
V sklenjeni sodni poravnavi dogovora o stroških predmetnega postopka ni bilo, zaradi česar je potrebno dati prednost določilu 159. člena ZPP, ki določa, da vsaka stranka krije svoje stroške, če se pravda konča s sodno poravnavo, pa ni v poravnavi drugače dogovorjeno. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugovoru prvega toženca zoper plačilni nalog z dne 25. 3. 2019 ugodilo in plačilni nalog v tem delu razveljavilo.
litispendenca - procesni pobotni ugovor - zavrženje ugovora - stroški pravdnega postopka - prvi narok za glavno obravnavo
O zavrženju spornega dela procesnega pobotnega ugovora bi bilo lahko odločeno že ob podaji ugovora litispendence, medtem ko je tudi kasnejša odločitev o zavrženju vsekakor pravilna.
Sodišče prve stopnje je opravilo tri naroke, in sicer je na prvem naroku pričelo s pripravljalnim narokom (op. ta ni bil le preložen) in ga je zaradi možnosti sklenitve sodne poravnave nadaljevalo ter zaključilo na 2. naroku, kjer je tudi sprejelo dokazni sklep, nato pa je na 3. naroku opravilo prvi narok za glavno obravnavo (op. na tem naroku je tožnica priznala utemeljenost dela procesnega pobota), izvedlo dokaze in zadevo zaključilo.
Ni podan obnovitveni razlog po 11. točki 394. člena ZPP. Ta je podan, če je prišlo do pravnomočne odločbe kazenskega sodišča, ki temelji na istem dejanskem stanju kot sodna odločba, na podlagi katere je že bilo odločeno v pravdnem postopku. V takem primeru je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. V obravnavani zadevi ne gre za pravnomočno sodno odločbo kazenskega sodišča, ki temelji na istem dejanskem stanju kot sodna odločba, s katero je bilo odločeno v pravdnem postopku, prav tako pa tudi ne gre za pravnomočno obsodilno sodbo. V individualnem delovnem sporu je bilo, ne glede na hkrati voden kazenski postopek zoper tožnico, pravnomočno ugotovljeno, da je tožnica s svojim ravnanjem storila kršitve, ki so imele znake kaznivega dejanja, s tem pa je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZTP člen 25d.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - sodna razveza - policist
Tudi tožnikova seznanjenost z okoliščinami glede preprodaje drog, ob dejstvu, da je bil dolgoletni policist, ne dokazuje storitve očitane kršitve z znaki kaznivega dejanja (ki je tožena stranka ni vezala še na odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, po kateri bi bila izredna odpoved tudi prepozna). Nepomembna je tako tudi pritožbena navedba, da je tožnik kršil navodila oziroma protokole o zavarovanju sledi, kar v odpovedi niti ni bilo zajeto.
ZUJIK člen 48a, 48a/1, 48/2.. Pravilnik o merilih za doseganje naziva prvak in vrhunski glasbenik (2008) člen 1, 1/2, 4, 4/9.
imenovanje v naziv - javni zavod
Z določbo Dogovora, ki jo kot podlago za svojo odločitev navaja tožena stranka, se ne upoštevajo vse umetniške kreacije, ki so izvedene v petletnem obdobju pred vložitvijo vloge za pridobitev naziva prvak, če ni šlo za premierno uprizoritev operne predstave. Takšno ločevanje med pogoji za prvo pridobitev naziva prvaka in pogoji za podaljšanje naziva prvaka ter določanje dodatnega pogoja za podaljšanje statusa prvaka, nima podlage v Pravilniku o merilih za doseganje naziva prvak in vrhunski glasbenik. Dogovor je ustvaril povsem novo pravilo, ki ga pristojni minister ni določil. Drugo pravilo od tega, ki ga je določil minister v Pravilniku na podlagi izrecnega zakonskega pooblastila iz 48.a člena ZUJIK, ne more biti predmet Dogovora, ki ga prav zato ni mogoče upoštevati. Vsebino Pravilnika namreč lahko spremeni le minister po predpisanem postopku, ni pa tega mogoče storiti z nepravilnim obvodom - Dogovorom o razumevanju Pravilnika.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - pisni sporazum - nadurno delo
Ob ugotovitvi, da nobena od prič ni potrdila, da je bila pri tožencu vzpostavljena praksa vnaprejšnjega podpisovanja sporazumov o prenehanju delovnega razmerja (bodisi ob sklenitvi delovnega razmerja bodisi v času njegovega trajanja) in da tega ni potrdil niti tožnik, ki se ni spomnil, da bi ob sklenitvi delovnega razmerja ali kadarkoli v času trajanja delovnega razmerja podpisal "bianco" listino, temveč je zgolj dopustil to možnost, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da sporni sporazum ni bil pripravljen v naprej.
ZPP stranki ne daje pravice odločanja o tem, katero sodišče bi bilo po njeni oceni "primernejše", da sodi v zadevi, tako tožnik ni legitimiran za vložitev takšnega predloga.
Glede na to, da za vlaganje pritožb v elektronski obliki še ni vzpostavljen informacijski sistem, tožnica vloge ni mogla vložiti v informacijski sistem sodstva (e-sodstvo).
Tožničina vloga (pritožba) tako ni bila vložena skladno z ZPP in Pravilnikom o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih. Posledično to pomeni, da pritožba tudi ne vsebuje varnega elektronskega podpisa skladno z določbami Pravilnika.
odgovornost delodajalca - odgovornost izvajalca - padec z višine
Neposreden vzrok škode je sam padec tožnika, a njegove škodne posledice bi bile lahko preprečene, če bi izvajalec ravnal v skladu s predpisi o varstvu pri delu, ki delodajalcem nalagajo ustrezne ukrepe za zmanjševanje tveganj.