OZ člen 179, 182.. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3, 3/5.
poškodba kolena - dva škodna dogodka - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - skaženost - odškodnina za premoženjsko škodo - potni stroški - kilometrina - upoštevanje odbitne franšize
Sodišče druge stopnje je tako tožniku iz naslova nepremoženjske škode priznalo odškodnino v višini 12.400,00 EUR, kar znaša 11 povprečnih mesečnih plač in po oceni sodišča druge stopnje, glede na dejstvo, da gre za lahko poškodbo, slednje predstavlja primerno zadoščenje oškodovancu.
Sodišče druge stopnje kot primerno povračilo ocenjuje znesek, ki je določen z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uredba) določen kot znesek neobdavčenega nadomestila za prevoz zaposlenega od doma do podjetja, ki znaša 0,18 EUR/km.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo motorna vozila - porazdelitev odgovornosti med imetniki premikajočih se motornih vozil
V okoliščinah konkretnega primera je voznik tovornega vozila bil tisti, ki je imel objektivne možnosti bodisi se pravočasno ustaviti ali pa zaobiti oviro z zamenjavo voznega pasu in prehitevanja, pa tega ni storil, zato je njegovo ravnanje izključni vzrok za nesrečo. V skladu s 154. členom OZ, so v konkurenci dveh (ali več) objektivno odgovornih obratovalcev in vzajemno povzročenih škod, določena posebna pravila oz. predpostavka, po katerih se odškodninska obveznost (odgovornost) porazdeli med imetnika (-e). "Krivda" je osrednja, ne pa edina predpostavka oz. kriterij za porazdelitev odgovornosti.
SPZ člen 66, 66/3. OZ člen 507, 508, 508/2, 508/3, 512, 513, 513/3. ZPP člen 8.
zakonita predkupna pravica - prodaja solastninskega deleža - ponudba za sklenitev pogodbe - odložni pogoj - poznavanje prava
Sodišče prve stopnje je upoštevalo določbo tretjega odstavka 66. člena SPZ, ter 507., 508. člena in tretjega odstavka 513. člena OZ in ugotovilo, da je prva toženka tožnico, kot predkupno upravičenko, pravilno obvestila o nameravani prodaji deleža na nepremičnini drugi toženki ter je v celoti izpolnila svojo zakonsko dolžnost do tožnice; da je tožnica sprejela ponudbo za sklenitev prodajne pogodbe s prvo toženko, v nadaljevanju pa ni realizirala svojega predkupnega upravičenja, saj hkrati s sprejemom ponudbe ni plačala kupnine, niti ni izkoristila danega roka za plačilo kupnine (35 dni) z zagotovitvijo zadostnega zavarovanja, zaradi česar je oba tožbena zahtevka kot neutemeljena zavrnilo.
prevzem dolga - pogoji za prevzem - privolitev upnika - spor majhne vrednosti
Prevzem dolga je pogodba med dolžnikom in prevzemnikom, s katero se prevzemnik zaveže, da bo stopil na mesto dolžnika v razmerju do upnika. Namen pogodbenih strank je doseči popolno zamenjavo dolžnika. Prevzemnik naj ne odgovarja poleg dolžnika, ampak stopa na njegovo mesto tako, da je stari dolžnik prost svoje obveznosti.
plačilo takse za revizijo - plačilo takse kot procesna predpostavka - predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za delno oprostitev plačila sodne takse - delna ugoditev predlogu - znižana sodna taksa - neplačilo sodne takse
Po 8. členu ZST-1 je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča, če to določa ustrezen procesni zakon. V prvem odstavku 105.a člena ZPP so taksativno naštete vloge, ob vložitvi katerih mora biti plačana taksa. Med njimi je našteta tudi revizija. Iz drugega in tretjega odstavka istega določila pa nadalje izhaja, da sodišče v primeru, če taksa ni plačana najkasneje v roku, ki ga sodišče določi v nalogu za plačilo takse in je bila stranka opozorjena na posledice neplačila ter niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, šteje, da je revizija umaknjena.
OZ člen 105, 105/1, 108, 108/1, 111, 111/1, 111/2, 190, 190/3, 648. ZPP člen 458, 458/1, 458/5.
pogodba o delu - odstop od pogodbe - odstop po volji naročnika - prenehanje podjemne pogodbe po volji naročnika - obogatitveni zahtevek - zahtevek na plačilo pogodbene cene - neizpolnitev obveznosti - odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve
Niti iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje niti iz trditvene podlage pravdnih strank ne izhaja, da je tožeča stranka izpolnila vse predpostavke za uresničitev pravice odstopiti od pogodbe (v smislu civilne sankcije). Zato bi sodišče prve stopnje moralo njen odstop od pogodbe glede neizvedenega dela tečaja presojati po 648. členu OZ, ki ureja prenehanje pogodbe po volji naročnika.
pretrganje zastaranja - pretrganje zastaranja, če je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem - vezanost na pravnomočno kazensko sodbo - pretrganje zastaranja kazenskega pregona
V primeru obravnave škodnega dogodka v kazenskem postopku je civilno sodišče vezano na kazensko obsodilno ali kazensko oprostilno sodbo, saj pomenita pravnomočno in dokončno odločitev, da kaznivo dejanje ni bilo storjeno in zato z vidika pravdnega sodišča predstavljata pravnomočno rešitev predhodnega vprašanja.
Pretrganje zastaranja kazenskega pregona ima za posledico tudi pretrganje zastaranja odškodninskega zahtevka.
Dokler traja kazenski postopek zoper povzročitelja škode tako odškodninski zahtevek ne more zastarati. Odškodninska tožba je pravočasna, če je vložena kadarkoli pred zaključkom kazenskega postopka, ne glede na to, kdaj je potekel zanjo rok iz 352. člena OZ (oziroma 376. člena ZOR) in ne glede na izid kazenskega postopka. Ker je povrnitev škode v kazenskem postopku mogoče uveljaviti do zaključka glavne obravnave, za terjatev iste škode ne moreta veljati dva režima zastaranja.
Iz izpodbijanega sklepa izhaja ugotovitev, da je bila tožeča stranka delno oproščena plačila sodne takse za postopek na prvi stopnji, in sicer je bila oproščena sodne takse v višini 1.947,50 EUR, morala pa je plačati 389,50 EUR sodne takse za postopek. Torej znesek plačane sodne takse 389,50 EUR predstavlja del stroškov, ki so nastali tožeči stranki, sodna taksa v znesku 1.947,50 EUR pa ni strošek postopka tožeče stranke, ker tega stroška ni imela, posledično tudi ni mogel biti predmet dogovora v sodni poravnavi, to je lahko bil le znesek 389,50 EUR, kolikor je tožeča stranka dejansko plačala.
Glede na določbi prvega in drugega odstavka 14.b člena ZST-1 sodišče prve stopnje ni smelo seznaniti tožene stranke s predlogom tožeče stranke za taksno oprostitev, z dokaznimi listinami in s sklepom, izdanim na podlagi predloga za oprostitev plačila sodnih taks, ker lahko vse te navedene listine pregleduje le tožeča stranka, ki je bila oproščena, sodišče in drugi državni organi v zvezi z izvajanjem njihovih z zakonom določenih pristojnosti.
Na podlagi spisovnega gradiva pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bila sodna poravnava z učinkom ureditve spornega razmerja tudi v tej pravdni zadevi sklenjena v postopku mediacije v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Celju P 779/2016 in v tej pravdni zadevi (P 783/2016) sploh ni bil opravljen narok, zato sodišče prve stopnje ni imelo možnosti seznaniti tožene stranke z dejstvom, da je delno oprostilo taksne obveznosti tožečo stranko. Zato izpodbijani sklep ni obremenjen niti z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in tudi ni storjena kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča postopalo v skladu z navedenimi zakonskimi določbami.
ZPP člen 337, 337/1, 458, 458/1. OZ člen 378, 378/1, 619.
spor majhne vrednosti - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nedovoljen pritožbeni razlog - podjemno razmerje - bistvene sestavine pogodbe - pritožbene novote
Bistvena elementa podjemne pogodbe sta predmet in cena. Oba izhajata iz trditev tožeče stranke. Izostanek drugih, fakultativnih elementov podjemne pogodbe (časovna opredeljenost), za odločitev v tem postopku ni pravno odločilen.
Pritožbene trditve v zvezi z vsebino naročilnice predstavljajo pritožbeno novoto. Tožena stranka teh trditev pred sodiščem prve stopnje ni podala. Niti ni v pritožbi pojasnila, zakaj teh trditev ni podala med postopkom pred sodiščem prve stopnje. Zato jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.
predlog za oprostitev taksne obveznosti - dopolnitev predloga - vložitev vloge na nepristojno sodišče - prepozna dopolnitev predloga
Trditve, ali gre res za nepristojnemu sodišču poslano dopolnitev predloga za taksno oprostitev v tej zadevi, pritožbeno sodišče ni preverjalo, saj pritožniku prepozna vložitev dopolnitve na nepristojno sodišče ne bi v ničemer koristila.
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 458, 458/1. SZ člen 31, 31/1. OZ člen 3.
spor majhne vrednosti - pogodba o upravljanju - veljavnost pogodbe - pritožbene novote - substanciran dokazni predlog - neupravičena obogatitev - nekonkretiziran pritožbeni očitek - nedovoljen pritožbeni razlog
Stranka, ki predlaga izvedbo določenega dokaza, mora svoj dokazni predlog ustrezno substancirati. To pomeni, da mora določno pojasniti, katero pravno odločilno dejstvo naj bi se z dokazom dokazovalo in zakaj naj bi bil dokaz relevanten. Sodišče lahko izvede predlagani dokaz le za ugotovitev tistih pravno odločilnih dejstev, glede katerih je bil predlagan.
Neutemeljen je tudi posplošen očitek kršitve 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ("protispisnost"). Ker tožeča stranka ni pojasnila v čem konkretno je podana "protispisnost" niti ni pojasnila kako naj bi ta kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe, se pritožbeno sodišče do tega očitka ne bo opredelilo.
kršitev pravice do enakega varstva pravic - pravica do pravnega sredstva - ustaljena sodna praksa - sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov - sprememba pravne kvalifikacije kaznivega dejanja - sprememba obtožbe
Namreč, po ustaljeni sodni praksi, na katero pravilno opozarja prvostopenjsko sodišče, je za utemeljitev obstoja kršitve pravice do enakega varstva pravic treba izkazati, da o nekem vprašanju že obstaja ustaljena in enotna sodna praksa, da odločitev v izpodbijanem istovrstnem primeru od te prakse odstopa in da je ta odstop arbitraren, torej da sodišče zanj ni navedlo razumnih pravnih argumentov, vendar nič od navedenega zagovornik ni izkazal.
ZPP člen 339, 339/2, 458, 458/1, 495, 495/1. OZ člen 619.
spor majhne vrednosti - pobotni ugovor - podjemna pogodba (pogodba o delu)
Bistvena elementa podjemne pogodbe sta predmet in cena. Oba izhajata iz trditev tožeče stranke. Izostanek drugih, fakultativnih elementov podjemne pogodbe (časovna opredeljenost) za odločitev v tem postopku ni pravno odločilen.
Pritožbene trditve v zvezi z vsebino naročilnice predstavljajo pritožbeno novoto. Tožena stranka teh trditev pred sodiščem prve stopnje ni podala. Niti ni v pritožbi pojasnila, zakaj teh trditve ni podala med postopkom pred sodiščem prve stopnje. Zato jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - prošnja za izročitev - preizkus sklepa po uradni dolžnosti - kazenska ovadba - izročitev obdolženca tuji državi - pravica do osebne svobode
O utemeljenosti posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, to je pravica do osebne svobode, med kazenskim postopkom ali pred njim lahko odloča le sodnik, ki je nosilec sodne oblasti.
begosumnost - pripor - neogibnost pripora - podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - pravna pomoč med državami članicami EU - sorazmernost pripora
Sama okoliščina, da ima obdolženec, ki je sicer državljan S., na Š. dovoljenje za stalno prebivanje, ne predstavlja nikakršne garancije za to, da bi se obtoženec v primeru izpustitve na prostost na naslovu stalnega bivališča na Š. zadrževal še naprej, zlasti ker gre pričakovati, da je obdolženec seznanjen tudi s tem, da je sodelovanje med državami članicami Evropske unije v kazenskih zadevah učinkovitejše in hitrejše kakor pa z državami izven nje. Ob vedenju o poteku kazenskega postopka v eni od držav članic Evropske unije in ob tem, ko je obdolženec gotovo seznanjen tudi s predpisano kaznijo zapora do petih let in obligatorno denarno kaznijo, je na dlani zaključek, da obstaja konkretna nevarnost, da bi se obdolženec z območja Evropske unije preselil kam drugam, morda celo v svojo domovino. Zaradi tega je pripor neogiben in edini primeren ukrep za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti v kazenskem postopku in kot tak tudi sorazmeren nevarnosti obdolženčevega pobega, ki bi nastopila z njegovo izpustitvijo na prostost.
povrnitev stroškov pravdnega postopka - pripoznava tožbenega zahtevka - pripoznava zahtevka v odgovoru na tožbo - povod za tožbo - povezane pogodbe - okoliščine konkretnega primera
Presoja sodišča o tem, ali je tožena stranka dala povod za tožbo ali ne, je odvisna od okoliščin posameznega primera. Z izvršbo oziroma grožnjami z izvršbo na nepremičnino tožnice, ki se je zavezala po svoji smrti prav to nepremičnino nakloniti toženki, je toženka dala povod za tožbo na razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Zato do povračila svojih stroškov kljub pripoznavi tožbenega zahtevka ni upravičena.
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča mora namreč opis kaznivega dejanja vsebovati vsa odločilna dejstva, ki kaznivo dejanje konkretizirajo tako, da sta predmet postopka in dokazovanja znana, s tem pa je hkrati obdolžencu zagotovljena učinkovita obramba, za ostale okoliščine pa zadošča, da so navedene v razlogih sodbe, pri čemer je potrebno sodbo presojati celovito, torej izrek v povezavi s sodbenimi razlogi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00031845
ZKP člen 521, 527, 527/1. KZ člen 3, 3/1. KZ-1 člen 92, 94. Evropska konvencija o izročitvi (1957) člen 10, 10/1, 10/2, 10/3.
pogoji za izročitev tujca - zastaranje - zastaranje izvršitve kazni - milejši zakon
Zahteva za izročitev tujca je bila vložena na podlagi Evropske konvencije o izročitvi, ki sta jo podpisali tako Republika Slovenija kot Republika Črna Gora. Ker pa slednja MEKIDP4 ni ratificirala, velja 10. člen Konvencije, ki določa, da se izročitev ne odobri, če je zahtevana oseba po zakonu pogodbenice prosilke ali zaprošne pogodbenice postala izvzeta iz pregona ali kaznovanja zaradi zastaranja. Prvi odstavek 9. člena MEKIDP4 namreč določa, da predmetni protokol začne veljati za vsako državo podpisnico, ko ga ratificira, sprejme ali odobri, česar pa Republika Črna gora ni storila.
Glede na čas storitve kaznivega dejanja je sodišče prve stopnje upoštevajoč določbo 3. člena takrat veljavnega KZ RS pravilno ugotovilo, da je za obsojenca milejši Kazenski zakonik (KZ-1), ki je začel veljati 1. 11. 2008 in ki je v 92. členu določal, da se izrečena kazen ne sme več izvršiti, ko je preteklo 15 let od obsodbe na zapor nad 10 let. Nespremenjena je ostala tudi določba, ki opredeljuje začetek teka zastaranja izvršitve kazni, po drugem odstavku 94. člena KZ-1 pa zastaranje ne teče v času, ko se po zakonu kazen ne sme izvršiti. Sodišče druge stopnje pritrjuje pravilnim ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je KZ-1 milejši od kasnejšega KZ-1B in KZ-1C kot tudi od KZ RS. KZ-1 tudi ne pozna inštituta pretrganja zastaralnega roka, zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je izvršitev kazni zapora zastarala, pravilna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00028348
KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 349, 371, 371/2.
kaznivo dejanje grožnje - prekvalifikacija kaznivega dejanja - lahka telesna poškodba - grdo ravnanje - sprememba obtožbe - zakonski znak kaznivega dejanja - beseda strank - izrek denarne kazni - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe
Res je sicer, kar v pritožbi navaja zagovornik, da ima zadnjo besedo po koncu glavne obravnave obdolženi, s čimer sodišču prve stopnje očita, da je kršilo člen 349 ZKP, saj je zadnjo besedo v obravnavani zadevi imel oškodovanec. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da z navedenim zagovornik obdolženca meri na kršitev iz člena 371/II ZKP, vendar pa pri tem ne obrazloži, kako je navedena kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost napadene sodbe oziroma tega v pritožbi niti ne trdi.