obojestranska krivda - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izključna krivda imetnika motornega vozila
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta nesrečo zakrivila dva dejavnika, in sicer vožnja po nasprotnem pasu (sekanje ovinka) neznanega vozila ter posledično sunkovita reakcija tožnika, in njegova prehitra in razmeram na cesti ter taki reakciji neprilagojena vožnja. Ocena, da je krivda neznanega vozila 80%, tožnikova pa 20%, je torej pravilna in v okviru navedene sodne prakse v podobnih primerih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00026097
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 376, 376/1, 376/1-1, 376/1-2, 396, 396/1, 396/2, 399. ZFPPIPP-G člen 21, 34, 34/3. ZPP člen 13, 205, 205/1, 205/1-6. ZUstS člen 58. URS člen 14, 22.
postopek osebnega stečaja - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - ustavitev postopka odpusta obveznosti - ustavna pritožba - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča - odločba Ustavnega sodišča - nadaljevanje postopka - predhodno vprašanje - skladnost zakona z ustavo - zatrjevanje kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin
Že z odločbama Ustavnega sodišča Up-38/17 z dne 21. 3. 2017 in Up-38/17 z dne 11. 7. 2019 je bilo rešeno vprašanje prekinitve pritožbenega postopka in njegovega nadaljevanja ter vprašanje skladnosti določbe tretjega odstavka 34. člena novele ZFPPIPP-G v zvezi s to novelo spremenjenim 399. členom ZFPPIPP z Ustavo ter posledično vprašanje z ustavno pritožbo uveljavljane kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vse to pa so bili v pritožbi zoper sedaj izpodbijani sklep izrecno kot ključni izpostavljeni pritožbeni razlogi. Nanje pa je kot o predhodnem vprašanju za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa odgovorilo že Ustavno sodišče, zato je pritožba z zgoraj navedenima odločbama izzvenela.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - stečajni upravitelj - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog - dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem - merila za določanje nagrad stečajnim upraviteljem - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - obseg opravljenega dela - dodatno delo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - redna poročila upravitelja
Višje sodišče soglaša s pritožnico, da stečajni upravitelj v svojem predlogu za plačilo nagrade za dodatno izvedena dela (p.d. 106) ni podal nobenih navedb, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, kakšen je bil dejanski obseg njegovega (dodatnega) dela v tem obdobju in ki bi upravitelja upravičeval do nagrade v predlagani višini, saj je navedel le, da je v skladu s Pravilnikom o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Ur. l. RS, št. 91/08, 119/08, 53/09 in 92/14), upravičen do nagrade za izvajanje dodatnih nalog.
Iz upraviteljevega predloga tudi ne izhaja, zakaj je predlagal odmero nadomestila v znesku 473,59 EUR mesečno (kar je, kot je pojasnil upravitelj, za 18% nižje nadomestilo od maksimalno določenega zneska), česa takega pa ni mogoče zaključiti niti iz vsebine rednih poročil. Ne glede na trditve upravitelja v odgovoru na pritožbo, da je o (vsem) opravljenem delu redno poročal sodišču, po oceni višjega sodišča tega v njegovih poročilih ni zaslediti.
predlog za prekinitev postopka - zavrnitev predloga - predhodno vprašanje - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - (ne)veljavnost oporoke - neizpolnitev pogoja
V skladu s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če je njegova odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojni organ (prvi odstavek 13. člena ZPP) in če sklene, da ga ne bo samo reševalo. V obravnavani zadevi je bilo o predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno s sodbo in je na to odločitev sodišče v obravnavanem primeru vezano.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve ne bo mogoča ali pa bo precej otežena - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine - neznatna škoda
Iz trditev tožeče stranke ne izhaja aktivno in konkretno delovanje tožene stranke v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve terjatve. Ravnanje tožene stranke, ki ga zatrjuje tožeča stranka, tudi po oceni višjega sodišča ne predstavlja „dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem“.
Ko se predlagana začasna odredba nanaša na prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin, praviloma o neznatni škodi ni mogoče govoriti, saj gre za poseg v z ustavo zavarovano zasebno lastnino. Da bi kljub temu šlo za neznatno škodo, mora predlagatelj to posebej utemeljiti s konkretnimi okoliščinami zadeve. Tega pa tožeča stranka ni storila, saj je v predlogu za izdajo začasne odredbe navedla le, da tožena stranka s predlagano začasno odredbo ne bo v ničemer omejena pri uporabi zemljišč in ji s tem ne bo povzročena škoda oziroma bo ta le neznatna ter da tožena stranka kot lastnica nepremičnin zaradi prepovedi odsvojitve in obremenitve ne bo omejena pri izvajanju lastninske pravice.
zavarovanje nedenarnih terjatev - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - neprimeren način za dosego namena zavarovanja - namen zavarovanja terjatve - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
Stališče, ki dopušča izdajo regulacijske začasne odredbe (identične zahtevku v tožbi) le ob izpolnjeni predpostavki po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ, je nezdružljivo z odločbo Ustavnega sodišča, Up-275/97. Stranka lahko z regulacijsko začasno odredbo uspe le, kadar je takšno začasno varstvo nujno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka težko nadomestljive škode oziroma sile ne bi ostalo brez pomena.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - pravna dobrota - ugovor zoper odpust obveznosti - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - dolžnost sodelovanja - obveznost poročanja - aktivno iskanje zaposlitve - dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem - ustavitev postopka odpusta obveznosti
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnica ne sodeluje z upraviteljico in ji ne poroča o dejanjih, ki jih je opravila, da bi našla zaposlitev, s čimer je kršila določbe o dolžnosti sodelovanja iz 383b. člena ZFPPIPP in obveznosti poročanja iz 401. člena ZFPPIPP. Dolžnica je bila o svojih obveznosti v osebnem stečaju in postopku odpusta obveznosti podrobno seznanjena že na naroku za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti, prav gotovo pa je bila o teh obveznostih in posledicah njihovih kršitev dodatno konkretno poučena na naroku za obravnavo ugovora dne 28. 11. 29018. Da dolžnica svoje obveznosti pozna v svoji pritožbi tudi izrecno priznava. Očitno pa je, da ni izkoristila nove priložnosti, ki ji je bila dana, ko je upraviteljica umaknila (prvi) ugovor zoper odpust obveznosti, saj tudi po tem upraviteljice ni obveščala o svojih aktivnostih.
Višje sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, ki je iz opisanih ravnanj dolžnice zaključilo, da imajo njena ravnanja značilnost nevestnih ali nepoštenih ravnanj, saj dolžnica ne izpolnjuje nobenih obveznosti, ki ji jih nalaga zakon v postopku osebnega stečaja in odpusta obveznosti.
SPZ člen 107, 110. ZVEtL-1 člen 17, 17/3. ZNP člen 118.
nepravdni postopek za delitev solastnega premoženja - vzpostavitev etažne lastnine - sporazum o delitvi solastne nepremičnine - dogovor o načinu uporabe solastne stvari - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina - nastanek etažne lastnine
Iz obrazložitve predloga ZVEtL-1 izhaja, da je zakonodajalec ocenil, da primerov navidezne solastnine ni mogoče reševati v postopku za delitev solastnine po splošnih določbah SPZ.
Od uveljavitve SPZ pravni temelj nastanka etažne lastnine vključuje vpis v zemljiško knjigo, zato nevpisan prostorski del stavbe po 1. 1. 2003 zunajknjižno (zgolj s sklenitvijo pogodbe oz. dogovora) ni mogel postati samostojen predmet lastninske pravice, v zvezi z njim pa ne nastati stvarnopravna razmerja etažne lastnine.
pravica do dokazovanja - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - tuj državljan - neizvedeni dokazi - zavrnitev dokaznega predloga - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga
Razlog za zavrnitev dokaznega predloga, ki ga je navedlo sodišče prve stopnje, ni ustavno sprejemljiv. Sodišče bi s takšno argumentacijo lahko zavrnilo le izvedbo dokaza v prid že dokazanemu dejstvu, ne pa dokaza, ki naj izpovedbo prvega toženca ovrže. Tožnica je želela dokazati, da izpovedba toženca, da vsak mesec ni prejel plače, ne drži, to pa bi lahko privedlo do drugačne rešitve spora, zato je izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Z zavrnitvijo dokaznega predloga brez upravičenega razloga je sodišče prve stopnje kršilo tudi pravico tožnice do izjave, ki jo varuje 22. člen Ustave RS, ter kršilo načelo 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, da mora imeti vsaka stranka v postopku enako možnost, da predstavi zadevo, in nobena od njiju ne sme uživati kakršnekoli bistvene prednosti pred svojo nasprotnico.
predlog za začasno odredbo - sprememba odločbe o dodelitvi otroka - stiki z mladoletnim otrokom - izvršitev odločbe o stikih z otrokom - izrek denarne kazni - otrokova korist
Stališče prvega sodišča, da je bila toženki zagotovljena pravica do izjave že z vložitvijo ugovorov zoper začasni odredbi in z njenim zaslišanjem na naroku 20. 7. 2018, je zmotno. V ugovornem postopku bi moralo prvo sodišče vročiti toženki tudi tožnikov predlog za začasno odredbo (začetni procesni akt), saj bi šele s tem bilo omogočeno toženki, da se seznani z vsemi tožnikovimi navedbami v predlogu za izdajo začasne odredbe ter da se o njih lahko tudi izjavi. Ta kršitev postopka je bila v novem postopku sanirana.
Začasna odredba je bila nujna zaradi preprečitve odtujevanja otroka od tožnika.
Iz podatkov spisa izhaja, da so posamezni stiki odpadli zaradi otrokove bolezni ter da so bili kasneje nadomeščeni. Zato ni bilo podlage za izrek denarne kazni.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 389a, 389a/1, 389a/2, 389a/2-2, 389a/6, 389a/6-2. ZPP člen 108, 108/1, 108/5, 337, 337/1.
postopek osebnega stečaja - poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika - pogoji za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika - nepopoln predlog dolžnika - poziv na dopolnitev predloga - verjetnost, da stečajni dolžnik ne bo posloval z izgubo - zavrženje nedopolnjenega predloga - pritožbene novote - ponoven predlog
Dolžnik je predlog za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika sicer dopolnil, višje sodišče pa pritrjuje sodišču prve stopnje, da kljub temu še ni popoln. Dolžnik namreč še vedno ni navedel, koliko bodo znašali stroški poslovanja, temveč je pojasnil le, koliko bo znašal povprečni bruto prihodek (cca 8.000,00 EUR) ter navedel, da se bo ta v primerjavi z letom 2018 zvišal. Sodišče prve stopnje zato na podlagi takšnega dolžnikovega predloga in njegove dopolnitve ni moglo oceniti, ali obstaja zadostna verjetnost (verjetnost, ki presega 50%), da v kolikor bi dovolilo poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika, ta ne bo posloval z izgubo (2. točka drugega odstavka 389.a člena ZFPPIPP).
izvršilni stroški - delni umik predloga za izvršbo - obrazložena vloga v izvršilnem postopku
Temeljno pravilo o povračilu izvršilnih stroškov ZIZ določa v petem odstavku 38. člena, po katerem mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Bistveno vprašanje v obravnavani zadevi tako ni, ali upnikove vloge, za katere zahteva povračilo stroškov, dosegajo standard obrazloženosti, pač pa vprašanje, ali so bile upnikove vloge z navedbami delnih plačil ter obračuni terjatve potrebne za izvršbo. Sodna praksa v takih primerih zavrača upnikove zahtevke za povračilo stroškov. Pri tem izhaja iz določbe 43. člena ZIZ, ki ne zahteva obrazloženega umika predloga za izvršbo, ter tretjega odstavka 138. člena ZIZ, po katerem mora banka pri izvrševanju sklepa o izvršbi o opravljenem poplačilu upnika takoj obvestiti sodišče.
Pregled nad posameznimi poplačili ima organizacija za plačilni promet, ki je v sklepu o izvršbi prva navedena (primarna banka), ki o poplačilu obvešča upnika in sodišče, zato posebna angažiranost upnika v smislu pregleda in obračunavanja terjatve kot se zatrjuje v pritožbi, ni razlog, da se dolžniku naložijo stroški upnikovih vlog, s katerimi je o delnih poplačilih obveščal sodišče, slednje pa je njegovim navedbam sledilo.
oprostitev plačila sodne takse - povrnitev sodne takse - uspeh stranke v postopku - pridobitev premoženja - premoženjsko stanje
Pogoj za uporabo četrtega odstavka 15. člena ZST-1 v konkretnem primeru ni le dejstvo, da je tožnica na podlagi sklenjene poravnave pridobila premoženje, ki presega višino takse, katere plačila je bila oproščena, ampak tudi, ali njeno splošno premoženjsko stanje omogoča, da takso plača ne da bi bilo ogroženo preživljanje nje in njene družine.
predlog za izdajo začasne odredbe - ureditev stikov med starši in otrokom - sprememba odločitve o stikih - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - spremenjene okoliščine - stiska otroka - režim izvajanja stikov - obstoječ izvršilni naslov
Začasne odredbe v družinskih pravnih zadevah imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interes obeh staršev in zlasti otrok, zato je treba k njihovem izdajanju pristopiti restriktivno.
Ne gre za primer, ko o stikih še ne bi bilo odločeno in da ima nasprotni udeleženec že več kot leto dni pravnomočen in izvršilen pravni naslov, s katerim so bili stiki določeni. Nasprotni udeleženec torej lahko doseže izvrševanje stikov. Spremembe, ki jih z začasno odredbo predlaga (glede načina oziroma obsega izvajanja stikov), so obsežne in znatne, zato mora sodišče v postopku ugotoviti, če so take spremembe v korist otrok in če je potrebno nujno ukrepanje.
Ni v predlagateljici vzrok, da se otroka stikom upirata. Ker pa otroka ob predaji na stik doživljata hudo stisko in upoštevaje njuno starost, je po oceni sodišča prve stopnje, ki ji pritožbeno sodišče v celoti sledi, zaradi čustvene podpore in vzpodbude treba izvesti stik ob podpori osebe, ki ji otroka zaupata. Sodišče je zato ocenilo kot najprimernejši način izvedbe stika tak, kot je že določen v pravnomočni sodbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00025553
ZST-1 člen 34, 34/1, 34a, 34a/4, 34a/7. ZPP člen 328, 328/1.
sklep o soglasju upravitelju za sklenitev pogodbe - pritožba zoper sklep - sodna taksa za pritožbo - rok za plačilo sodne takse - napaka na plačilnem nalogu
Pritožnik s pritožbenim očitkom, da sodišče popravnega sklepa ni izdalo, ne more uspeti. Plačilni nalog namreč lahko sodišče skladno s smiselno uporabo prvega odstavka 328. člena ZPP popravi kadarkoli, saj se glede na očitano pisno pomoto ne posega v samo vsebino izreka plačilnega naloga.
Kadar je zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog vložena pritožba, pa ji sodišče ne ugodi, začne teči rok za plačilo takse naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je bilo odločeno o pravnem sredstvu, na kar mora sodišče stranko opozoriti. Skladno s sedmim odstavkom v zvezi s četrtim odstavkom 34a. člena ZST-1 bi torej v obravnavanem primeru začel teči rok za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep o soglasju za oddajo nepremičnin v najem šele naslednji dan po prejemu tega sklepa, s katerim je bilo (pravnomočno) odločeno o ugovoru pritožnika zoper plačilni nalog. Vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodno takso za pritožbo proti sklepu o izdaji soglasja za oddajo premoženja stečajnega dolžnika v najem dne 18. 7. 2019 plačal za taksnega zavezanca upnik A. d. o. o., zato opozorilo o začetku teka roka za plačilo sodne takse v tem sklepu ni več potrebno.
KZ-1 člen 283, 283/1, 288, 288/1. ZKP člen 277, 277/1-1, 277/1-4, 435, 435/1, 437, 437/1.
kriva ovadba - zavrženje obtožnega predloga - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov
V obtožnem predlogu ni podan zakonski znak kaznivega dejanja krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1, in sicer naznanitev kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Nestrinjanje s procesnim vodstvom civilne sodnice ne zadošča za konkretizacijo tega zakonskega znaka.
Status ovaditelja ne more nadomestiti pomanjkljivega opisa kaznivega dejanja niti v kazenski ovadbi niti v obtožnem predlogu.
ZFPPIPP člen 126, 126/1, 299, 299/5, 346. ZPP člen 343, 343/1, 343/4.
oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem - nedopustnost pritožbe - izločitveni upnik - pravni interes za pritožbo
Kot izhaja iz pritožnikove prijave, je z njo uveljavljal svojo izločitveno pravico na mesu, ki pa je bilo na podlagi sklepa prvostopenjskega sodišča o nujni prodaji, prodano, ker je šlo za hitro pokvarljivo blago.
Upravitelj utemeljeno opozarja, da bo imel pritožnik v primeru, če bo njegova izločitvena pravica priznana, pravico do kupnine, dosežene s prodajo blaga in ne bo poplačan iz stečajne mase v sorazmerju z ostalimi upniki. Tako se pokaže, da izpodbijani sklep v njegov pravni položaj ne posega, posledično pa s pritožbo zoper ta sklep drugačnega oziroma boljšega položaja zase pritožnik ne more doseči. Zato mu je kot upniku stečajnega dolžnika treba odreči pravni interes za pritožbo.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo motorna vozila - porazdelitev odgovornosti med imetniki premikajočih se motornih vozil
V okoliščinah konkretnega primera je voznik tovornega vozila bil tisti, ki je imel objektivne možnosti bodisi se pravočasno ustaviti ali pa zaobiti oviro z zamenjavo voznega pasu in prehitevanja, pa tega ni storil, zato je njegovo ravnanje izključni vzrok za nesrečo. V skladu s 154. členom OZ, so v konkurenci dveh (ali več) objektivno odgovornih obratovalcev in vzajemno povzročenih škod, določena posebna pravila oz. predpostavka, po katerih se odškodninska obveznost (odgovornost) porazdeli med imetnika (-e). "Krivda" je osrednja, ne pa edina predpostavka oz. kriterij za porazdelitev odgovornosti.
Prvotoženi je torej kot izvršitelj imel za svoje postopanje podlago v sklepu, izdanem s strani sodišča in je bil dolžan izpolnjevati zakonska pooblastila (49. člen ZIZ). Ni dvoma, da kot izvršitelj ni ravnal samovoljno, da ni postopal brez pravne podlage in da ni deloval arbitrarno, zato mu kot izvrševalcu pravnomočnih sodnih odločb ni mogoče očitati protipravnosti.
nagib za sklenitev darilne pogodbe - razveza zakonske zveze - vrnitev darila - skupno premoženje - vlaganja v nepremičnino - položaj stranke in stranskega udeleženca
Sodna praksa je že oblikovala enotno stališče, da razveza zakonske zveze med toženo stranko in hčerko prvo in drugo tožeče stranke (stransko intervenientko) po tako dolgem času od daritve ne more biti podlaga za ugotovitev, da je nagib za sklenitev darilne pogodbe izjalovljen in za posledično uporabo četrtega odstavka 210. člena ZOR, ki je veljal v času sklenitve darilne pogodbe.