pravica do dokazovanja - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - tuj državljan - neizvedeni dokazi - zavrnitev dokaznega predloga - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga
Razlog za zavrnitev dokaznega predloga, ki ga je navedlo sodišče prve stopnje, ni ustavno sprejemljiv. Sodišče bi s takšno argumentacijo lahko zavrnilo le izvedbo dokaza v prid že dokazanemu dejstvu, ne pa dokaza, ki naj izpovedbo prvega toženca ovrže. Tožnica je želela dokazati, da izpovedba toženca, da vsak mesec ni prejel plače, ne drži, to pa bi lahko privedlo do drugačne rešitve spora, zato je izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Z zavrnitvijo dokaznega predloga brez upravičenega razloga je sodišče prve stopnje kršilo tudi pravico tožnice do izjave, ki jo varuje 22. člen Ustave RS, ter kršilo načelo 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, da mora imeti vsaka stranka v postopku enako možnost, da predstavi zadevo, in nobena od njiju ne sme uživati kakršnekoli bistvene prednosti pred svojo nasprotnico.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/3, 14/3-1, 50, 121, 121/1, 239, 239/3. ZGD-1 člen 59, 60, 60a, 61, 580, 580/6, 618, 618/2. OZ člen 1034, 1034/3. ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/1, 247/2.
stečajni postopek nad pravno osebo - vročitev sklepa o začetku stečajnega postopka dolžnikovim družbenikom - aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - seznanitev s sklepom - domneva insolventnosti - trajnejša nelikvidnost - dolgoročna plačilna nesposobnost - obstoj terjatve do dolžnika - judikatne terjatve - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - poroštvo - letno poročilo - dokazni standard verjetnosti - izločitev izvedenca - pristranskost izvedenca - nestrinjanje z mnenjem izvedenca - pravna in dejanska vprašanja - pravočasnost predloga za izločitev izvedenca - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - poslovna dokumentacija - nepravilnosti v izvršilnem postopku - časovna oddaljenost dogodkov - pripojitev gospodarskih družb - dokapitalizacija - pogodba o leasingu - pozitiven pogodbeni interes - škoda
Pogodbeni dogovor o načinu obračuna obveznosti dolžnika iz Pogodbe (v primeru odstopa od pogodbe zaradi razlogov na strani leasingojemalca) predstavlja vnaprej dogovorjen izračun pozitivnega pogodbenega interesa upnika (premoženja, ki bi upniku pripadalo, če bi bila pogodba v celoti pravilno izpolnjena). Višje sodišče ugotavlja, da je dolžnik trdil, da končni obračun leasinga še ni bil izveden, zaradi tega pa tudi ni mogel (ne glede na drugačne trditve) dokazati, da (vnaprej dogovorjen) izračun pozitivnega pogodbenega interesa presega obseg škode, ki je zaradi odstopa nastala upniku. Upnik razpolaga s pravnomočnimi in izvršljivimi sodbami (s katerimi je dolžniku naloženo plačilo neplačanih obrokov leasinga), dolžnik pa ni uspel niti verjetno izkazati, da so navedene terjatve prenehale, saj končni obračun še ni bil sestavljen (in izveden).
dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - določitev preživnine za mladoletnega otroka - določitev stikov z otrokom - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - potrebe mladoletnega otroka - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - nepotreben dokaz - način izvajanja stikov - razporeditev preživninskega bremena - dodatki k plači
Mati je bolj odločna, zna postaviti meje in hkrati deklici nudi večjo čustveno toplino. Poleg tega ima novo družino, ki dovolj dobro funkcionira, se lažje vživlja v dekličina občutja, sledi njenim potrebam in jih podpira. Zato je mati primernejša oseba, da se ji zaupa deklico v varstvo in vzgojo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00025553
ZST-1 člen 34, 34/1, 34a, 34a/4, 34a/7. ZPP člen 328, 328/1.
sklep o soglasju upravitelju za sklenitev pogodbe - pritožba zoper sklep - sodna taksa za pritožbo - rok za plačilo sodne takse - napaka na plačilnem nalogu
Pritožnik s pritožbenim očitkom, da sodišče popravnega sklepa ni izdalo, ne more uspeti. Plačilni nalog namreč lahko sodišče skladno s smiselno uporabo prvega odstavka 328. člena ZPP popravi kadarkoli, saj se glede na očitano pisno pomoto ne posega v samo vsebino izreka plačilnega naloga.
Kadar je zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog vložena pritožba, pa ji sodišče ne ugodi, začne teči rok za plačilo takse naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je bilo odločeno o pravnem sredstvu, na kar mora sodišče stranko opozoriti. Skladno s sedmim odstavkom v zvezi s četrtim odstavkom 34a. člena ZST-1 bi torej v obravnavanem primeru začel teči rok za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep o soglasju za oddajo nepremičnin v najem šele naslednji dan po prejemu tega sklepa, s katerim je bilo (pravnomočno) odločeno o ugovoru pritožnika zoper plačilni nalog. Vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodno takso za pritožbo proti sklepu o izdaji soglasja za oddajo premoženja stečajnega dolžnika v najem dne 18. 7. 2019 plačal za taksnega zavezanca upnik A. d. o. o., zato opozorilo o začetku teka roka za plačilo sodne takse v tem sklepu ni več potrebno.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 389a, 389a/1, 389a/2, 389a/2-2, 389a/6, 389a/6-2. ZPP člen 108, 108/1, 108/5, 337, 337/1.
postopek osebnega stečaja - poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika - pogoji za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika - nepopoln predlog dolžnika - poziv na dopolnitev predloga - verjetnost, da stečajni dolžnik ne bo posloval z izgubo - zavrženje nedopolnjenega predloga - pritožbene novote - ponoven predlog
Dolžnik je predlog za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika sicer dopolnil, višje sodišče pa pritrjuje sodišču prve stopnje, da kljub temu še ni popoln. Dolžnik namreč še vedno ni navedel, koliko bodo znašali stroški poslovanja, temveč je pojasnil le, koliko bo znašal povprečni bruto prihodek (cca 8.000,00 EUR) ter navedel, da se bo ta v primerjavi z letom 2018 zvišal. Sodišče prve stopnje zato na podlagi takšnega dolžnikovega predloga in njegove dopolnitve ni moglo oceniti, ali obstaja zadostna verjetnost (verjetnost, ki presega 50%), da v kolikor bi dovolilo poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika, ta ne bo posloval z izgubo (2. točka drugega odstavka 389.a člena ZFPPIPP).
stiki med starši in otrokom - začasna odredba o stikih - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - začasna ukinitev stikov - nevarnost za nastanek težko nadomestljive škode - uporaba sile - ogroženost otroka
Začasna odredba o začasni ukinitvi stikov je izjemen ukrep, ki je na mestu le v primeru, ko je otrok zaradi preteče uporabe sile ali pretečega nastanka težko nadomestljive škode tako ogrožen, da ni mogoče čakati na konec postopka o glavni stvari in je potrebno takojšnje ukrepanje. Takšnih okoliščin, ki bi terjale takojšnjo (začasno) ukinitev stikov, tožnica ni izkazala. Zatrjevane okoliščine, ki jih izpostavlja pritožba (toženčevo psihofizično stanje, odvisnost, nepredvidljivost), bodo lahko relevantne za odločitev o glavni stvari (glede vprašanja stikov med otrokom in tožencem).
oprostitev plačila sodne takse - povrnitev sodne takse - uspeh stranke v postopku - pridobitev premoženja - premoženjsko stanje
Pogoj za uporabo četrtega odstavka 15. člena ZST-1 v konkretnem primeru ni le dejstvo, da je tožnica na podlagi sklenjene poravnave pridobila premoženje, ki presega višino takse, katere plačila je bila oproščena, ampak tudi, ali njeno splošno premoženjsko stanje omogoča, da takso plača ne da bi bilo ogroženo preživljanje nje in njene družine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00025646
ZPP člen 13. SPZ člen 99.
negatorna tožba - aktivna legitimacija - lastninska pravica na nepremičnini - funkcionalno zemljišče k stavbi - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - predhodno vprašanje - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja
Za prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja po 13. členu ZPP mora tožena stranka zatrjevati in dokazati, da gre za predhodno pravno vprašanje za predmetno pravdo. Zato ni dovolj, da le zatrjuje, da je vložila predlog po ZVETL-1. Ta predlog mora tudi predložiti in sodišče mora oceniti stopnjo verjetnosti, da bi tožena stranka tam uspela. Tožeča stranka namreč ves čas postopka trdi, da gre za dolozno ravnanje tožene stranke zaradi zavlačevanja predmetne negatorne tožbe.
obojestranska krivda - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izključna krivda imetnika motornega vozila
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta nesrečo zakrivila dva dejavnika, in sicer vožnja po nasprotnem pasu (sekanje ovinka) neznanega vozila ter posledično sunkovita reakcija tožnika, in njegova prehitra in razmeram na cesti ter taki reakciji neprilagojena vožnja. Ocena, da je krivda neznanega vozila 80%, tožnikova pa 20%, je torej pravilna in v okviru navedene sodne prakse v podobnih primerih.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - pravna dobrota - ugovor zoper odpust obveznosti - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - dolžnost sodelovanja - obveznost poročanja - aktivno iskanje zaposlitve - dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem - ustavitev postopka odpusta obveznosti
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnica ne sodeluje z upraviteljico in ji ne poroča o dejanjih, ki jih je opravila, da bi našla zaposlitev, s čimer je kršila določbe o dolžnosti sodelovanja iz 383b. člena ZFPPIPP in obveznosti poročanja iz 401. člena ZFPPIPP. Dolžnica je bila o svojih obveznosti v osebnem stečaju in postopku odpusta obveznosti podrobno seznanjena že na naroku za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti, prav gotovo pa je bila o teh obveznostih in posledicah njihovih kršitev dodatno konkretno poučena na naroku za obravnavo ugovora dne 28. 11. 29018. Da dolžnica svoje obveznosti pozna v svoji pritožbi tudi izrecno priznava. Očitno pa je, da ni izkoristila nove priložnosti, ki ji je bila dana, ko je upraviteljica umaknila (prvi) ugovor zoper odpust obveznosti, saj tudi po tem upraviteljice ni obveščala o svojih aktivnostih.
Višje sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, ki je iz opisanih ravnanj dolžnice zaključilo, da imajo njena ravnanja značilnost nevestnih ali nepoštenih ravnanj, saj dolžnica ne izpolnjuje nobenih obveznosti, ki ji jih nalaga zakon v postopku osebnega stečaja in odpusta obveznosti.
predlog za izdajo začasne odredbe - ureditev stikov med starši in otrokom - sprememba odločitve o stikih - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - spremenjene okoliščine - stiska otroka - režim izvajanja stikov - obstoječ izvršilni naslov
Začasne odredbe v družinskih pravnih zadevah imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interes obeh staršev in zlasti otrok, zato je treba k njihovem izdajanju pristopiti restriktivno.
Ne gre za primer, ko o stikih še ne bi bilo odločeno in da ima nasprotni udeleženec že več kot leto dni pravnomočen in izvršilen pravni naslov, s katerim so bili stiki določeni. Nasprotni udeleženec torej lahko doseže izvrševanje stikov. Spremembe, ki jih z začasno odredbo predlaga (glede načina oziroma obsega izvajanja stikov), so obsežne in znatne, zato mora sodišče v postopku ugotoviti, če so take spremembe v korist otrok in če je potrebno nujno ukrepanje.
Ni v predlagateljici vzrok, da se otroka stikom upirata. Ker pa otroka ob predaji na stik doživljata hudo stisko in upoštevaje njuno starost, je po oceni sodišča prve stopnje, ki ji pritožbeno sodišče v celoti sledi, zaradi čustvene podpore in vzpodbude treba izvesti stik ob podpori osebe, ki ji otroka zaupata. Sodišče je zato ocenilo kot najprimernejši način izvedbe stika tak, kot je že določen v pravnomočni sodbi.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - stečajni upravitelj - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog - dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem - merila za določanje nagrad stečajnim upraviteljem - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - obseg opravljenega dela - dodatno delo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - redna poročila upravitelja
Višje sodišče soglaša s pritožnico, da stečajni upravitelj v svojem predlogu za plačilo nagrade za dodatno izvedena dela (p.d. 106) ni podal nobenih navedb, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, kakšen je bil dejanski obseg njegovega (dodatnega) dela v tem obdobju in ki bi upravitelja upravičeval do nagrade v predlagani višini, saj je navedel le, da je v skladu s Pravilnikom o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Ur. l. RS, št. 91/08, 119/08, 53/09 in 92/14), upravičen do nagrade za izvajanje dodatnih nalog.
Iz upraviteljevega predloga tudi ne izhaja, zakaj je predlagal odmero nadomestila v znesku 473,59 EUR mesečno (kar je, kot je pojasnil upravitelj, za 18% nižje nadomestilo od maksimalno določenega zneska), česa takega pa ni mogoče zaključiti niti iz vsebine rednih poročil. Ne glede na trditve upravitelja v odgovoru na pritožbo, da je o (vsem) opravljenem delu redno poročal sodišču, po oceni višjega sodišča tega v njegovih poročilih ni zaslediti.
predlog za prekinitev postopka - zavrnitev predloga - predhodno vprašanje - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - (ne)veljavnost oporoke - neizpolnitev pogoja
V skladu s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če je njegova odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojni organ (prvi odstavek 13. člena ZPP) in če sklene, da ga ne bo samo reševalo. V obravnavani zadevi je bilo o predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno s sodbo in je na to odločitev sodišče v obravnavanem primeru vezano.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - subjektivna nevarnost
Navedbe tožnika, da se toženec izogiba plačilu odstopljene terjatve, ter da je ponaredil listino, s katero naj bi dokazoval, da je vtoževano terjatev že poplačal odstopniku terjatve (kar se je sicer tekom dokaznega postopka izkazalo za neresnično), ter s strani prvega sodišča ugotovljeno dejstvo, da toženec lažno navaja, da je elektronsko sporočilo, ki ga je predložil toženec z osnutkom posojilne pogodbe, sestavil tožnik (čemur tožnik sploh ni oporekal), so pravno nepomembni za ugotavljanje obstoja subjektivne nevarnosti. Gre namreč za nasprotovanje toženca tožbenemu zahtevku tožnika, kar se bo presojalo v nadaljevanju pravdnega postopka. Postopek v okviru začasne odredbe pa ni namenjen ugotavljanju utemeljenosti oziroma neutemeljenosti tožbenega zahtevka, temveč je omejen le na presojo pogojev iz 270. člena ZIZ. V konkretnem primeru bi moral tožnik zatrjevati in verjetno izkazati relevantna dejstva, ki kažejo na takšna ravnanja toženca, zaradi katerih bo uveljavitev terjatve tožnika onemogočena oziroma precej otežena, česar pa ni zmogel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00026097
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 376, 376/1, 376/1-1, 376/1-2, 396, 396/1, 396/2, 399. ZFPPIPP-G člen 21, 34, 34/3. ZPP člen 13, 205, 205/1, 205/1-6. ZUstS člen 58. URS člen 14, 22.
postopek osebnega stečaja - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - ustavitev postopka odpusta obveznosti - ustavna pritožba - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča - odločba Ustavnega sodišča - nadaljevanje postopka - predhodno vprašanje - skladnost zakona z ustavo - zatrjevanje kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin
Že z odločbama Ustavnega sodišča Up-38/17 z dne 21. 3. 2017 in Up-38/17 z dne 11. 7. 2019 je bilo rešeno vprašanje prekinitve pritožbenega postopka in njegovega nadaljevanja ter vprašanje skladnosti določbe tretjega odstavka 34. člena novele ZFPPIPP-G v zvezi s to novelo spremenjenim 399. členom ZFPPIPP z Ustavo ter posledično vprašanje z ustavno pritožbo uveljavljane kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vse to pa so bili v pritožbi zoper sedaj izpodbijani sklep izrecno kot ključni izpostavljeni pritožbeni razlogi. Nanje pa je kot o predhodnem vprašanju za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa odgovorilo že Ustavno sodišče, zato je pritožba z zgoraj navedenima odločbama izzvenela.
začasna odredba - postopek zavarovanja z začasno odredbo - ustavitev postopka zavarovanja - izdaja začasne odredbe - izvršba - pravnomočnost sodbe - izvršitev sodbe
Čas trajanja začasne odredbe mora biti določen in je glede na določbo 267. člena lahko tudi do konca izvršilnega postopka. Dejstvo, da je vmes sodba postala pravnomočna, še ne pomeni, da lahko tožena stranka zahteva ustavitev začasne odredbe po 278. členu ZIZ.
ZPP člen 343, 343/4. ZD člen 125, 125/1, 125/2, 163. ZU člen 10, 33, 33/3.
nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - pravni interes za pritožbo - dedovanje - dedič - pravna oseba - ustanova kot oporočni dedič - obstoj pravne osebe - začasni skrbnik - skrbnik - naloge skrbnika - pravno sredstvo - pravica do pritožbe
Po določbi prvega odstavka 125. člena ZD je dedič lahko vsak pravni subjekt: fizična ali pravna oseba, ki obstaja ob uvedbi dedovanja oziroma ob zapustnikovi smrti. Po analogiji z domnevo o življenju spočetega otroka (drugi odstavek 125. člena ZD) so lahko dediči tudi pravne osebe, ki še niso definitivno konstituirane, vendar pa izpolnjujejo vse pogoje za pridobitev pravne sposobnosti in že teče postopek za njihovo ustanovitev. Dedič je torej lahko tudi zametek ustanove. Brez pomena bi bila sicer določba ZU, ki dovoljuje zapustniku, da s pravnim poslom za primer smrti, to je oporoko, ustanovi ustanovo. V obravnavni zadevi torej kot dedič nastopa Ustanova A. A. v ustanavljanju, ki jo zastopa (kot zakoniti zastopnik) skrbnik, ki v imenu in na račun dediča (ustanove v ustanavljanju) opravlja procesna dejanja v zapuščinskem postopku. Skrbnik torej z ukrepi, ki jih izvaja v postopku, ne zavezuje sebe, temveč premoženje, ki ga upravlja. Deluje z voljo, da nastopijo učinki delovanja za tretjega (ustanovo v ustanavljanju), ne pa proti njemu samemu.
Pravico do lastnega pravnega sredstva ima skrbnik le glede odločitev, ki se nanašajo na njegovo vlogo v postopku. Pritožba začasnega skrbnika v obravnavanem primeru je usmerjena v ugotovitev višje vrednosti premoženja ustanove v ustanavljanju, ne pa v odločitev, ki bi se morda nanašala na njegovo vlogo v postopku.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo motorna vozila - porazdelitev odgovornosti med imetniki premikajočih se motornih vozil
V okoliščinah konkretnega primera je voznik tovornega vozila bil tisti, ki je imel objektivne možnosti bodisi se pravočasno ustaviti ali pa zaobiti oviro z zamenjavo voznega pasu in prehitevanja, pa tega ni storil, zato je njegovo ravnanje izključni vzrok za nesrečo. V skladu s 154. členom OZ, so v konkurenci dveh (ali več) objektivno odgovornih obratovalcev in vzajemno povzročenih škod, določena posebna pravila oz. predpostavka, po katerih se odškodninska obveznost (odgovornost) porazdeli med imetnika (-e). "Krivda" je osrednja, ne pa edina predpostavka oz. kriterij za porazdelitev odgovornosti.
OZ člen 179, 182.. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3, 3/5.
poškodba kolena - dva škodna dogodka - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - skaženost - odškodnina za premoženjsko škodo - potni stroški - kilometrina - upoštevanje odbitne franšize
Sodišče druge stopnje je tako tožniku iz naslova nepremoženjske škode priznalo odškodnino v višini 12.400,00 EUR, kar znaša 11 povprečnih mesečnih plač in po oceni sodišča druge stopnje, glede na dejstvo, da gre za lahko poškodbo, slednje predstavlja primerno zadoščenje oškodovancu.
Sodišče druge stopnje kot primerno povračilo ocenjuje znesek, ki je določen z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uredba) določen kot znesek neobdavčenega nadomestila za prevoz zaposlenega od doma do podjetja, ki znaša 0,18 EUR/km.
SPZ člen 66, 66/3. OZ člen 507, 508, 508/2, 508/3, 512, 513, 513/3. ZPP člen 8.
zakonita predkupna pravica - prodaja solastninskega deleža - ponudba za sklenitev pogodbe - odložni pogoj - poznavanje prava
Sodišče prve stopnje je upoštevalo določbo tretjega odstavka 66. člena SPZ, ter 507., 508. člena in tretjega odstavka 513. člena OZ in ugotovilo, da je prva toženka tožnico, kot predkupno upravičenko, pravilno obvestila o nameravani prodaji deleža na nepremičnini drugi toženki ter je v celoti izpolnila svojo zakonsko dolžnost do tožnice; da je tožnica sprejela ponudbo za sklenitev prodajne pogodbe s prvo toženko, v nadaljevanju pa ni realizirala svojega predkupnega upravičenja, saj hkrati s sprejemom ponudbe ni plačala kupnine, niti ni izkoristila danega roka za plačilo kupnine (35 dni) z zagotovitvijo zadostnega zavarovanja, zaradi česar je oba tožbena zahtevka kot neutemeljena zavrnilo.