tožba - nepopolna in nerazumljiva tožba - poziv na dopolnitev tožbe - absolutni razlogi za zavrnitev registracije znamke - zavrženje nepopolne in nerazumljive tožbe
Sodišče prve stopnje je tako pravilno ocenilo, da je tudi dopolnjeni tožbeni zahtevek oblikovan nerazumljivo in nedorečeno, pritožbeno sodišče pa še ugotavlja, da tudi sicer dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, niso razumljivo in konkretno zatrjevana. Tožnik torej niti vsebine tožbe niti tožbenega zahtevka ni dopolnil v skladu s pozivom sodišča. Tožba je tako nerazumljiva in ne vsebuje vsega, kar je potrebno, da bi se lahko obravnavala, zato jo je sodišče prve stopnje na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP pravilno zavrglo.
ustavitev kazenskega postopka - predlog za pregon - domneva umika
Prvostopenjsko sodišče je na podlagi izkazanega in z opozorilom ustrezno opremljenega vabila na narok ter ugotovitve, da predstavnik oškodovancev na glavno obravnavo predmetnega dne kot priča ni pristopil ter svojega izostanka ni opravičil, utemeljeno izdalo sklep o ustavitvi kazenskega postopka v posledici zakonsko predpisane domneve, da so oškodovanci predlog za pregon umaknili. Pritožbeno zatrjevanje, da je predstavnik oškodovancev na sodišče pristopil ter čakal pred razpravno dvorano št. 5 petnajst minut, nato pa sodišče zapustil, ker v dvorano ni bil poklican, ob odsotnosti vsakršnega dokazila o razumno pričakovani aktivnosti priče, ki razpolaga z vabilom, pred razpravno dvorano čaka in zazna pasivnost sodišča (npr. opozorilo varnostni službi oziroma sodnici v dvorani), ne predstavlja upravičene podlage za dvom v zapisnik o glavni obravnavi zabeleženo nasprotno ugotovitev sodnice, posebej glede na dejstvo, da gre za predstavnika oškodovancev in zato za varovanje njihovih procesnih pravic kvalificirano pričo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00027722
URS člen 22, 28, 29.. ZKP-UPB8 člen 372, 372-1.. KZ-1-UPB2 člen 10, 11, 13, 13/1, 16, 17, 17/1, 308, 308/3, 308/6.. ZMZ-1 člen 35, 78, 78/1.
pravice obrambe - pošteno sojenje - obrazložitev sodbe - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - poskus kaznivega dejanja - hudodelska združba - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - odločba o kazenski sankciji - skrb staršev za otroke - mednarodna zaščita
Sodišče prve stopnje se v izpodbijani sodbi ni bilo dolžno opredeljevati do obrambnih navedb, na katere je bilo odgovorjeno že v predhodnem postopku. Za zagotovitev pravice do poštenega sojenja iz 22. člena Ustave RS namreč zadošča, da stranka enkrat v postopku dobi odgovor na svoje argumente.
Po 35. členu ZMZ-1 vlagatelj namere, ki izrazi namen, da bi vložil prošnjo za mednarodno zaščito, in je v Republiko Slovenijo vstopil nezakonito ali je nezakonito podaljšal svoje prebivanje, mora to storiti v najkrajšem možnem času. V tem primeru se to ne obravnava kot nezakonit prehod državne meje. Po prvem odstavku 78. člena ZMZ-1 ima prosilec na področju sprejema pravico do prebivanja v Republiki Sloveniji. Jasno je, da ti dve določbi veljata v razmerju do prebežnikov in na obtožencu očitano kaznivo dejanje po 308. členu KZ-1 ne vplivata.
Iz opisa izvršitvenega dejanja pod točko 4 izreka izpodbijane sodbe je razvidno, da sta obtoženec in L. T. kot člana hudodelske združbe odšla na Hrvaško, da bi skladno z dogovorom hudodelske združbe nezakonito spravila čez mejo z Republiko Slovenijo na območju Istre štiri tujce, in je obtoženec tujce na Hrvaškem vkrcal v avtomobil, L. T. pa ga je spremljal kot predhodnica, vendar do prestopa meje ni prišlo, saj je bil obtoženec skupaj s tujci prijet na območju Opatije, kar pomeni začetek izvrševanja znakov kaznivega dejanja oziroma poskus kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje države po tretjem v zvezi s šestim odstavkom 308. člena KZ-1. Nobenega dvoma ni o tem, da je bila pri tem izvršitvenem dejanju predmet napada državna meja Republike Slovenije.
sprememba odločbe o dodelitvi otroka - začasna odredba - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - dodelitev otroka enemu od staršev - ogroženost otroka - spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - spolna zloraba otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe - izkaz verjetnosti
Za izdajo začasne odredbe zadostuje verjetnost, da je otrok ogrožen. Zbrani podatki dajejo dovolj podlage za verjetno oceno, da je otrok utrpel hudo poškodbo s strani tretje osebe (da je poškodba nastala z nasilnim dejanjem in da je bila hči žrtev spolne zlorabe) in da mati hčerke pred tem ni zavarovala, niti je ne zmore zavarovati. Nasprotni pritožbeni očitki niso utemeljeni. Ni verjetno izkazano, da bi se bil otrok poškodoval sam. Ugotovitve v zvezi s stanjem atopičnega dermatitisa pri deklici ne dajejo podlage niti za sklep, da je bila ta bolezen v razmahu, in še toliko manj, da se je deklica zaradi nje poškodovala sama.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - neprištevnost storilca - glavna obravnava - trajanje ukrepa - prostovoljno zdravljenje
Pritrditi je pritožnici, da je sodišče prve stopnje zmotno tolmačilo tretji odstavek 70.b člena KZ-1, ko je zaključilo, da je maksimalen rok trajanja ukrepa že pretekel, pri čemer je spregledalo, da obdolženki varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti sploh ni bil izrečen, pač pa se obdolženka prostovoljno zdravi v navedeni zdravstveni ustanovi, kar pa vsekakor ni primerljivo z varnostnim ukrepom. Rok iz tretjega odstavka 70.b člena KZ-1 začne namreč teči od pravnomočnosti sklepa o izrečenem varnostnem ukrepu.
pogoji za podaljšanje pripora - trajanje pripora po vložitvi obtožnice - odprava pripora
Po sprejeti odločitvi pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi, ko je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, je v skladu s petim odstavkom 207. člena ZKP ugotovilo, da se rok, do katerega je obdolženi lahko v priporu, po vloženi obtožnici Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru Kt/9400/2017, z dne 11. 8. 2017, izteče 11. 8. 2019. Ker tako v obravnavani zadevi ni več v veljavi obsodilna sodba, ki je bila obdolžencu izrečena s prej navedeno sodbo in ker se izteka dvoletni rok, je pritožbeno sodišče po načelu sorazmernosti, odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer obdolžencu odpravilo pripor in odredilo njegov izpust na prostost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00027386
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372/1,372/5, 394, 394/1.. KZ-1 člen 49, 49/1, 50, 170, 170/1, 170/2.
posilstvo - konkretizacija zakonskih znakov - omilitev kazni - teža kaznivega dejanja - posebne olajševalne okoliščine - sprememba odločbe o kazenski sankciji - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji - pravice obrambe
Uporaba omilitvenih določil iz razloga, ker obtoženemu dokazano posilstvo ni imelo posledic na telesu oškodovanke (poškodbe spolovila in drugih delov njenega telesa niso nastale) in ker je bilo relativno kratko, nista posebni olajševalni okoliščini, ki bi dopuščali izrek kazni pod predpisano spodnjo mejo, temveč zgolj okoliščini, ki vplivata na sklepanje o teži kaznivega dejanja.
sporazum o priznanju krivde - priznanje krivde - sposobnost zagovarjati se - obtoženčevo slabo zdravstveno stanje - bivalne razmere v priporu - pristranskost sodnika - sodelovanje sodnika pri izdaji odločbe nižjega sodišča - kršene pravice do obrambe
Obdolženkino zdravstveno stanje v povezavi z razmerami v ZPKZ Ig v zvezi z zdravniško oskrbo ne more vplivati na sklenjen sporazum o priznanju krivde.
Njene trditve v smeri prisiljenja v sklenitev sporazuma o priznanju krivde, ostajajo zgolj na ravni navedb, medtem ko vsi ostali podatki v spisu kažejo ravno nasprotno. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje v točki 2. obrazložitve, da je obdolženka razumela pravno naravo in posledice danega priznanja ter da je bilo dano prostovoljno, da je bilo jasno in popolno ter podprto z drugimi dokazi v spisu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00031834
KZ-1 člen 61. ZKP člen 506.
preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - neudeležba na naroku za preklic pogojne obsodbe - nezmožnost izpolnitve
Okoliščino, da se obsojenec ni odzval vabilu sodišča na narok za preklic pogojne obsodbe, tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče šteti kot nepripravljenost izpolniti v pogojni obsodbi določen posebni pogoj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00029603
KZ-1 člen 204, 204/1.. ZKP točka 39, 39/1, 39/1-6, 41, 41/2, 44, 44/1, 257.
pristranskost izvedenca - vrednost ukradene stvari - tatvina - demenca - izvedensko mnenje - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - ocena verodostojnosti priče - postavitev novega izvedenca
Zagovornik zatrjuje, da je bil izvedenec pristranski, ker je podajal mnenje o drugih, ne le medicinskih vidikih zadeve ter komentiral osebnost in osebnostne lastnosti obdolženke, zaradi česar obstoji upravičen dvom, da se takšno stališče odraža v vsebini mnenja. Pritožbeni razlog je neprepričljiv že zato, ker je dopolnjeno pisno mnenje podal pred zaslišanjem na glavni obravnavi, poleg tega pa obramba iz tega razloga tudi ni pravočasno zahtevala njegove izločitve (drugi odstavek 41. člena v zvezi s 6. točko prvega odstavka 39. člena in prvim odstavkom 44. člena ZKP).
Odtujeni predmeti, zlasti še zlatnina, so v (modificiranem) obtožnem predlogu podrobno opisani, sodišče prve stopnje pa je tudi ustrezno pojasnilo način ugotovitve njihove vrednosti z vrednostjo podobnih zlatih izdelkov. Pri tem je upoštevalo najnižjo vrednost, ki zato ni mogla voditi v kvalifikacijo kaznivega dejanja v škodo obdolžene.
predlog za začasno odredbo - sprememba odločbe o dodelitvi otroka - stiki z mladoletnim otrokom - izvršitev odločbe o stikih z otrokom - izrek denarne kazni - otrokova korist
Stališče prvega sodišča, da je bila toženki zagotovljena pravica do izjave že z vložitvijo ugovorov zoper začasni odredbi in z njenim zaslišanjem na naroku 20. 7. 2018, je zmotno. V ugovornem postopku bi moralo prvo sodišče vročiti toženki tudi tožnikov predlog za začasno odredbo (začetni procesni akt), saj bi šele s tem bilo omogočeno toženki, da se seznani z vsemi tožnikovimi navedbami v predlogu za izdajo začasne odredbe ter da se o njih lahko tudi izjavi. Ta kršitev postopka je bila v novem postopku sanirana.
Začasna odredba je bila nujna zaradi preprečitve odtujevanja otroka od tožnika.
Iz podatkov spisa izhaja, da so posamezni stiki odpadli zaradi otrokove bolezni ter da so bili kasneje nadomeščeni. Zato ni bilo podlage za izrek denarne kazni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00026097
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 376, 376/1, 376/1-1, 376/1-2, 396, 396/1, 396/2, 399. ZFPPIPP-G člen 21, 34, 34/3. ZPP člen 13, 205, 205/1, 205/1-6. ZUstS člen 58. URS člen 14, 22.
postopek osebnega stečaja - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - ustavitev postopka odpusta obveznosti - ustavna pritožba - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča - odločba Ustavnega sodišča - nadaljevanje postopka - predhodno vprašanje - skladnost zakona z ustavo - zatrjevanje kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin
Že z odločbama Ustavnega sodišča Up-38/17 z dne 21. 3. 2017 in Up-38/17 z dne 11. 7. 2019 je bilo rešeno vprašanje prekinitve pritožbenega postopka in njegovega nadaljevanja ter vprašanje skladnosti določbe tretjega odstavka 34. člena novele ZFPPIPP-G v zvezi s to novelo spremenjenim 399. členom ZFPPIPP z Ustavo ter posledično vprašanje z ustavno pritožbo uveljavljane kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vse to pa so bili v pritožbi zoper sedaj izpodbijani sklep izrecno kot ključni izpostavljeni pritožbeni razlogi. Nanje pa je kot o predhodnem vprašanju za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa odgovorilo že Ustavno sodišče, zato je pritožba z zgoraj navedenima odločbama izzvenela.
predlog za izdajo začasne odredbe - ureditev stikov med starši in otrokom - sprememba odločitve o stikih - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - spremenjene okoliščine - stiska otroka - režim izvajanja stikov - obstoječ izvršilni naslov
Začasne odredbe v družinskih pravnih zadevah imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interes obeh staršev in zlasti otrok, zato je treba k njihovem izdajanju pristopiti restriktivno.
Ne gre za primer, ko o stikih še ne bi bilo odločeno in da ima nasprotni udeleženec že več kot leto dni pravnomočen in izvršilen pravni naslov, s katerim so bili stiki določeni. Nasprotni udeleženec torej lahko doseže izvrševanje stikov. Spremembe, ki jih z začasno odredbo predlaga (glede načina oziroma obsega izvajanja stikov), so obsežne in znatne, zato mora sodišče v postopku ugotoviti, če so take spremembe v korist otrok in če je potrebno nujno ukrepanje.
Ni v predlagateljici vzrok, da se otroka stikom upirata. Ker pa otroka ob predaji na stik doživljata hudo stisko in upoštevaje njuno starost, je po oceni sodišča prve stopnje, ki ji pritožbeno sodišče v celoti sledi, zaradi čustvene podpore in vzpodbude treba izvesti stik ob podpori osebe, ki ji otroka zaupata. Sodišče je zato ocenilo kot najprimernejši način izvedbe stika tak, kot je že določen v pravnomočni sodbi.
obojestranska krivda - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izključna krivda imetnika motornega vozila
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta nesrečo zakrivila dva dejavnika, in sicer vožnja po nasprotnem pasu (sekanje ovinka) neznanega vozila ter posledično sunkovita reakcija tožnika, in njegova prehitra in razmeram na cesti ter taki reakciji neprilagojena vožnja. Ocena, da je krivda neznanega vozila 80%, tožnikova pa 20%, je torej pravilna in v okviru navedene sodne prakse v podobnih primerih.
zavarovanje nedenarnih terjatev - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - neprimeren način za dosego namena zavarovanja - namen zavarovanja terjatve - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
Stališče, ki dopušča izdajo regulacijske začasne odredbe (identične zahtevku v tožbi) le ob izpolnjeni predpostavki po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ, je nezdružljivo z odločbo Ustavnega sodišča, Up-275/97. Stranka lahko z regulacijsko začasno odredbo uspe le, kadar je takšno začasno varstvo nujno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka težko nadomestljive škode oziroma sile ne bi ostalo brez pomena.
izvršilni stroški - delni umik predloga za izvršbo - obrazložena vloga v izvršilnem postopku
Temeljno pravilo o povračilu izvršilnih stroškov ZIZ določa v petem odstavku 38. člena, po katerem mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Bistveno vprašanje v obravnavani zadevi tako ni, ali upnikove vloge, za katere zahteva povračilo stroškov, dosegajo standard obrazloženosti, pač pa vprašanje, ali so bile upnikove vloge z navedbami delnih plačil ter obračuni terjatve potrebne za izvršbo. Sodna praksa v takih primerih zavrača upnikove zahtevke za povračilo stroškov. Pri tem izhaja iz določbe 43. člena ZIZ, ki ne zahteva obrazloženega umika predloga za izvršbo, ter tretjega odstavka 138. člena ZIZ, po katerem mora banka pri izvrševanju sklepa o izvršbi o opravljenem poplačilu upnika takoj obvestiti sodišče.
Pregled nad posameznimi poplačili ima organizacija za plačilni promet, ki je v sklepu o izvršbi prva navedena (primarna banka), ki o poplačilu obvešča upnika in sodišče, zato posebna angažiranost upnika v smislu pregleda in obračunavanja terjatve kot se zatrjuje v pritožbi, ni razlog, da se dolžniku naložijo stroški upnikovih vlog, s katerimi je o delnih poplačilih obveščal sodišče, slednje pa je njegovim navedbam sledilo.
oprostitev plačila sodne takse - povrnitev sodne takse - uspeh stranke v postopku - pridobitev premoženja - premoženjsko stanje
Pogoj za uporabo četrtega odstavka 15. člena ZST-1 v konkretnem primeru ni le dejstvo, da je tožnica na podlagi sklenjene poravnave pridobila premoženje, ki presega višino takse, katere plačila je bila oproščena, ampak tudi, ali njeno splošno premoženjsko stanje omogoča, da takso plača ne da bi bilo ogroženo preživljanje nje in njene družine.
ZPP člen 343, 343/4. ZD člen 125, 125/1, 125/2, 163. ZU člen 10, 33, 33/3.
nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - pravni interes za pritožbo - dedovanje - dedič - pravna oseba - ustanova kot oporočni dedič - obstoj pravne osebe - začasni skrbnik - skrbnik - naloge skrbnika - pravno sredstvo - pravica do pritožbe
Po določbi prvega odstavka 125. člena ZD je dedič lahko vsak pravni subjekt: fizična ali pravna oseba, ki obstaja ob uvedbi dedovanja oziroma ob zapustnikovi smrti. Po analogiji z domnevo o življenju spočetega otroka (drugi odstavek 125. člena ZD) so lahko dediči tudi pravne osebe, ki še niso definitivno konstituirane, vendar pa izpolnjujejo vse pogoje za pridobitev pravne sposobnosti in že teče postopek za njihovo ustanovitev. Dedič je torej lahko tudi zametek ustanove. Brez pomena bi bila sicer določba ZU, ki dovoljuje zapustniku, da s pravnim poslom za primer smrti, to je oporoko, ustanovi ustanovo. V obravnavni zadevi torej kot dedič nastopa Ustanova A. A. v ustanavljanju, ki jo zastopa (kot zakoniti zastopnik) skrbnik, ki v imenu in na račun dediča (ustanove v ustanavljanju) opravlja procesna dejanja v zapuščinskem postopku. Skrbnik torej z ukrepi, ki jih izvaja v postopku, ne zavezuje sebe, temveč premoženje, ki ga upravlja. Deluje z voljo, da nastopijo učinki delovanja za tretjega (ustanovo v ustanavljanju), ne pa proti njemu samemu.
Pravico do lastnega pravnega sredstva ima skrbnik le glede odločitev, ki se nanašajo na njegovo vlogo v postopku. Pritožba začasnega skrbnika v obravnavanem primeru je usmerjena v ugotovitev višje vrednosti premoženja ustanove v ustanavljanju, ne pa v odločitev, ki bi se morda nanašala na njegovo vlogo v postopku.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - subjektivna nevarnost
Navedbe tožnika, da se toženec izogiba plačilu odstopljene terjatve, ter da je ponaredil listino, s katero naj bi dokazoval, da je vtoževano terjatev že poplačal odstopniku terjatve (kar se je sicer tekom dokaznega postopka izkazalo za neresnično), ter s strani prvega sodišča ugotovljeno dejstvo, da toženec lažno navaja, da je elektronsko sporočilo, ki ga je predložil toženec z osnutkom posojilne pogodbe, sestavil tožnik (čemur tožnik sploh ni oporekal), so pravno nepomembni za ugotavljanje obstoja subjektivne nevarnosti. Gre namreč za nasprotovanje toženca tožbenemu zahtevku tožnika, kar se bo presojalo v nadaljevanju pravdnega postopka. Postopek v okviru začasne odredbe pa ni namenjen ugotavljanju utemeljenosti oziroma neutemeljenosti tožbenega zahtevka, temveč je omejen le na presojo pogojev iz 270. člena ZIZ. V konkretnem primeru bi moral tožnik zatrjevati in verjetno izkazati relevantna dejstva, ki kažejo na takšna ravnanja toženca, zaradi katerih bo uveljavitev terjatve tožnika onemogočena oziroma precej otežena, česar pa ni zmogel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00025646
ZPP člen 13. SPZ člen 99.
negatorna tožba - aktivna legitimacija - lastninska pravica na nepremičnini - funkcionalno zemljišče k stavbi - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - predhodno vprašanje - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja
Za prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja po 13. členu ZPP mora tožena stranka zatrjevati in dokazati, da gre za predhodno pravno vprašanje za predmetno pravdo. Zato ni dovolj, da le zatrjuje, da je vložila predlog po ZVETL-1. Ta predlog mora tudi predložiti in sodišče mora oceniti stopnjo verjetnosti, da bi tožena stranka tam uspela. Tožeča stranka namreč ves čas postopka trdi, da gre za dolozno ravnanje tožene stranke zaradi zavlačevanja predmetne negatorne tožbe.