tožba - nepopolna in nerazumljiva tožba - poziv na dopolnitev tožbe - absolutni razlogi za zavrnitev registracije znamke - zavrženje nepopolne in nerazumljive tožbe
Sodišče prve stopnje je tako pravilno ocenilo, da je tudi dopolnjeni tožbeni zahtevek oblikovan nerazumljivo in nedorečeno, pritožbeno sodišče pa še ugotavlja, da tudi sicer dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, niso razumljivo in konkretno zatrjevana. Tožnik torej niti vsebine tožbe niti tožbenega zahtevka ni dopolnil v skladu s pozivom sodišča. Tožba je tako nerazumljiva in ne vsebuje vsega, kar je potrebno, da bi se lahko obravnavala, zato jo je sodišče prve stopnje na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP pravilno zavrglo.
sprememba odločbe o dodelitvi otroka - začasna odredba - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - dodelitev otroka enemu od staršev - ogroženost otroka - spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - spolna zloraba otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe - izkaz verjetnosti
Za izdajo začasne odredbe zadostuje verjetnost, da je otrok ogrožen. Zbrani podatki dajejo dovolj podlage za verjetno oceno, da je otrok utrpel hudo poškodbo s strani tretje osebe (da je poškodba nastala z nasilnim dejanjem in da je bila hči žrtev spolne zlorabe) in da mati hčerke pred tem ni zavarovala, niti je ne zmore zavarovati. Nasprotni pritožbeni očitki niso utemeljeni. Ni verjetno izkazano, da bi se bil otrok poškodoval sam. Ugotovitve v zvezi s stanjem atopičnega dermatitisa pri deklici ne dajejo podlage niti za sklep, da je bila ta bolezen v razmahu, in še toliko manj, da se je deklica zaradi nje poškodovala sama.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00027386
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372/1,372/5, 394, 394/1.. KZ-1 člen 49, 49/1, 50, 170, 170/1, 170/2.
posilstvo - konkretizacija zakonskih znakov - omilitev kazni - teža kaznivega dejanja - posebne olajševalne okoliščine - sprememba odločbe o kazenski sankciji - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji - pravice obrambe
Uporaba omilitvenih določil iz razloga, ker obtoženemu dokazano posilstvo ni imelo posledic na telesu oškodovanke (poškodbe spolovila in drugih delov njenega telesa niso nastale) in ker je bilo relativno kratko, nista posebni olajševalni okoliščini, ki bi dopuščali izrek kazni pod predpisano spodnjo mejo, temveč zgolj okoliščini, ki vplivata na sklepanje o teži kaznivega dejanja.
pogoji za podaljšanje pripora - trajanje pripora po vložitvi obtožnice - odprava pripora
Po sprejeti odločitvi pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi, ko je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, je v skladu s petim odstavkom 207. člena ZKP ugotovilo, da se rok, do katerega je obdolženi lahko v priporu, po vloženi obtožnici Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru Kt/9400/2017, z dne 11. 8. 2017, izteče 11. 8. 2019. Ker tako v obravnavani zadevi ni več v veljavi obsodilna sodba, ki je bila obdolžencu izrečena s prej navedeno sodbo in ker se izteka dvoletni rok, je pritožbeno sodišče po načelu sorazmernosti, odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer obdolžencu odpravilo pripor in odredilo njegov izpust na prostost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00031834
KZ-1 člen 61. ZKP člen 506.
preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - neudeležba na naroku za preklic pogojne obsodbe - nezmožnost izpolnitve
Okoliščino, da se obsojenec ni odzval vabilu sodišča na narok za preklic pogojne obsodbe, tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče šteti kot nepripravljenost izpolniti v pogojni obsodbi določen posebni pogoj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00027722
URS člen 22, 28, 29.. ZKP-UPB8 člen 372, 372-1.. KZ-1-UPB2 člen 10, 11, 13, 13/1, 16, 17, 17/1, 308, 308/3, 308/6.. ZMZ-1 člen 35, 78, 78/1.
pravice obrambe - pošteno sojenje - obrazložitev sodbe - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - poskus kaznivega dejanja - hudodelska združba - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - odločba o kazenski sankciji - skrb staršev za otroke - mednarodna zaščita
Sodišče prve stopnje se v izpodbijani sodbi ni bilo dolžno opredeljevati do obrambnih navedb, na katere je bilo odgovorjeno že v predhodnem postopku. Za zagotovitev pravice do poštenega sojenja iz 22. člena Ustave RS namreč zadošča, da stranka enkrat v postopku dobi odgovor na svoje argumente.
Po 35. členu ZMZ-1 vlagatelj namere, ki izrazi namen, da bi vložil prošnjo za mednarodno zaščito, in je v Republiko Slovenijo vstopil nezakonito ali je nezakonito podaljšal svoje prebivanje, mora to storiti v najkrajšem možnem času. V tem primeru se to ne obravnava kot nezakonit prehod državne meje. Po prvem odstavku 78. člena ZMZ-1 ima prosilec na področju sprejema pravico do prebivanja v Republiki Sloveniji. Jasno je, da ti dve določbi veljata v razmerju do prebežnikov in na obtožencu očitano kaznivo dejanje po 308. členu KZ-1 ne vplivata.
Iz opisa izvršitvenega dejanja pod točko 4 izreka izpodbijane sodbe je razvidno, da sta obtoženec in L. T. kot člana hudodelske združbe odšla na Hrvaško, da bi skladno z dogovorom hudodelske združbe nezakonito spravila čez mejo z Republiko Slovenijo na območju Istre štiri tujce, in je obtoženec tujce na Hrvaškem vkrcal v avtomobil, L. T. pa ga je spremljal kot predhodnica, vendar do prestopa meje ni prišlo, saj je bil obtoženec skupaj s tujci prijet na območju Opatije, kar pomeni začetek izvrševanja znakov kaznivega dejanja oziroma poskus kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje države po tretjem v zvezi s šestim odstavkom 308. člena KZ-1. Nobenega dvoma ni o tem, da je bila pri tem izvršitvenem dejanju predmet napada državna meja Republike Slovenije.
sporazum o priznanju krivde - priznanje krivde - sposobnost zagovarjati se - obtoženčevo slabo zdravstveno stanje - bivalne razmere v priporu - pristranskost sodnika - sodelovanje sodnika pri izdaji odločbe nižjega sodišča - kršene pravice do obrambe
Obdolženkino zdravstveno stanje v povezavi z razmerami v ZPKZ Ig v zvezi z zdravniško oskrbo ne more vplivati na sklenjen sporazum o priznanju krivde.
Njene trditve v smeri prisiljenja v sklenitev sporazuma o priznanju krivde, ostajajo zgolj na ravni navedb, medtem ko vsi ostali podatki v spisu kažejo ravno nasprotno. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje v točki 2. obrazložitve, da je obdolženka razumela pravno naravo in posledice danega priznanja ter da je bilo dano prostovoljno, da je bilo jasno in popolno ter podprto z drugimi dokazi v spisu.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - neprištevnost storilca - glavna obravnava - trajanje ukrepa - prostovoljno zdravljenje
Pritrditi je pritožnici, da je sodišče prve stopnje zmotno tolmačilo tretji odstavek 70.b člena KZ-1, ko je zaključilo, da je maksimalen rok trajanja ukrepa že pretekel, pri čemer je spregledalo, da obdolženki varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti sploh ni bil izrečen, pač pa se obdolženka prostovoljno zdravi v navedeni zdravstveni ustanovi, kar pa vsekakor ni primerljivo z varnostnim ukrepom. Rok iz tretjega odstavka 70.b člena KZ-1 začne namreč teči od pravnomočnosti sklepa o izrečenem varnostnem ukrepu.
ustavitev kazenskega postopka - predlog za pregon - domneva umika
Prvostopenjsko sodišče je na podlagi izkazanega in z opozorilom ustrezno opremljenega vabila na narok ter ugotovitve, da predstavnik oškodovancev na glavno obravnavo predmetnega dne kot priča ni pristopil ter svojega izostanka ni opravičil, utemeljeno izdalo sklep o ustavitvi kazenskega postopka v posledici zakonsko predpisane domneve, da so oškodovanci predlog za pregon umaknili. Pritožbeno zatrjevanje, da je predstavnik oškodovancev na sodišče pristopil ter čakal pred razpravno dvorano št. 5 petnajst minut, nato pa sodišče zapustil, ker v dvorano ni bil poklican, ob odsotnosti vsakršnega dokazila o razumno pričakovani aktivnosti priče, ki razpolaga z vabilom, pred razpravno dvorano čaka in zazna pasivnost sodišča (npr. opozorilo varnostni službi oziroma sodnici v dvorani), ne predstavlja upravičene podlage za dvom v zapisnik o glavni obravnavi zabeleženo nasprotno ugotovitev sodnice, posebej glede na dejstvo, da gre za predstavnika oškodovancev in zato za varovanje njihovih procesnih pravic kvalificirano pričo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00029603
KZ-1 člen 204, 204/1.. ZKP točka 39, 39/1, 39/1-6, 41, 41/2, 44, 44/1, 257.
pristranskost izvedenca - vrednost ukradene stvari - tatvina - demenca - izvedensko mnenje - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - ocena verodostojnosti priče - postavitev novega izvedenca
Zagovornik zatrjuje, da je bil izvedenec pristranski, ker je podajal mnenje o drugih, ne le medicinskih vidikih zadeve ter komentiral osebnost in osebnostne lastnosti obdolženke, zaradi česar obstoji upravičen dvom, da se takšno stališče odraža v vsebini mnenja. Pritožbeni razlog je neprepričljiv že zato, ker je dopolnjeno pisno mnenje podal pred zaslišanjem na glavni obravnavi, poleg tega pa obramba iz tega razloga tudi ni pravočasno zahtevala njegove izločitve (drugi odstavek 41. člena v zvezi s 6. točko prvega odstavka 39. člena in prvim odstavkom 44. člena ZKP).
Odtujeni predmeti, zlasti še zlatnina, so v (modificiranem) obtožnem predlogu podrobno opisani, sodišče prve stopnje pa je tudi ustrezno pojasnilo način ugotovitve njihove vrednosti z vrednostjo podobnih zlatih izdelkov. Pri tem je upoštevalo najnižjo vrednost, ki zato ni mogla voditi v kvalifikacijo kaznivega dejanja v škodo obdolžene.
predlog za prekinitev postopka - zavrnitev predloga - predhodno vprašanje - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - (ne)veljavnost oporoke - neizpolnitev pogoja
V skladu s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če je njegova odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojni organ (prvi odstavek 13. člena ZPP) in če sklene, da ga ne bo samo reševalo. V obravnavani zadevi je bilo o predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno s sodbo in je na to odločitev sodišče v obravnavanem primeru vezano.
SPZ člen 107, 110. ZVEtL-1 člen 17, 17/3. ZNP člen 118.
nepravdni postopek za delitev solastnega premoženja - vzpostavitev etažne lastnine - sporazum o delitvi solastne nepremičnine - dogovor o načinu uporabe solastne stvari - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina - nastanek etažne lastnine
Iz obrazložitve predloga ZVEtL-1 izhaja, da je zakonodajalec ocenil, da primerov navidezne solastnine ni mogoče reševati v postopku za delitev solastnine po splošnih določbah SPZ.
Od uveljavitve SPZ pravni temelj nastanka etažne lastnine vključuje vpis v zemljiško knjigo, zato nevpisan prostorski del stavbe po 1. 1. 2003 zunajknjižno (zgolj s sklenitvijo pogodbe oz. dogovora) ni mogel postati samostojen predmet lastninske pravice, v zvezi z njim pa ne nastati stvarnopravna razmerja etažne lastnine.
predlog za začasno odredbo - sprememba odločbe o dodelitvi otroka - stiki z mladoletnim otrokom - izvršitev odločbe o stikih z otrokom - izrek denarne kazni - otrokova korist
Stališče prvega sodišča, da je bila toženki zagotovljena pravica do izjave že z vložitvijo ugovorov zoper začasni odredbi in z njenim zaslišanjem na naroku 20. 7. 2018, je zmotno. V ugovornem postopku bi moralo prvo sodišče vročiti toženki tudi tožnikov predlog za začasno odredbo (začetni procesni akt), saj bi šele s tem bilo omogočeno toženki, da se seznani z vsemi tožnikovimi navedbami v predlogu za izdajo začasne odredbe ter da se o njih lahko tudi izjavi. Ta kršitev postopka je bila v novem postopku sanirana.
Začasna odredba je bila nujna zaradi preprečitve odtujevanja otroka od tožnika.
Iz podatkov spisa izhaja, da so posamezni stiki odpadli zaradi otrokove bolezni ter da so bili kasneje nadomeščeni. Zato ni bilo podlage za izrek denarne kazni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00026097
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 376, 376/1, 376/1-1, 376/1-2, 396, 396/1, 396/2, 399. ZFPPIPP-G člen 21, 34, 34/3. ZPP člen 13, 205, 205/1, 205/1-6. ZUstS člen 58. URS člen 14, 22.
postopek osebnega stečaja - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - ustavitev postopka odpusta obveznosti - ustavna pritožba - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča - odločba Ustavnega sodišča - nadaljevanje postopka - predhodno vprašanje - skladnost zakona z ustavo - zatrjevanje kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin
Že z odločbama Ustavnega sodišča Up-38/17 z dne 21. 3. 2017 in Up-38/17 z dne 11. 7. 2019 je bilo rešeno vprašanje prekinitve pritožbenega postopka in njegovega nadaljevanja ter vprašanje skladnosti določbe tretjega odstavka 34. člena novele ZFPPIPP-G v zvezi s to novelo spremenjenim 399. členom ZFPPIPP z Ustavo ter posledično vprašanje z ustavno pritožbo uveljavljane kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vse to pa so bili v pritožbi zoper sedaj izpodbijani sklep izrecno kot ključni izpostavljeni pritožbeni razlogi. Nanje pa je kot o predhodnem vprašanju za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa odgovorilo že Ustavno sodišče, zato je pritožba z zgoraj navedenima odločbama izzvenela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00025553
ZST-1 člen 34, 34/1, 34a, 34a/4, 34a/7. ZPP člen 328, 328/1.
sklep o soglasju upravitelju za sklenitev pogodbe - pritožba zoper sklep - sodna taksa za pritožbo - rok za plačilo sodne takse - napaka na plačilnem nalogu
Pritožnik s pritožbenim očitkom, da sodišče popravnega sklepa ni izdalo, ne more uspeti. Plačilni nalog namreč lahko sodišče skladno s smiselno uporabo prvega odstavka 328. člena ZPP popravi kadarkoli, saj se glede na očitano pisno pomoto ne posega v samo vsebino izreka plačilnega naloga.
Kadar je zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog vložena pritožba, pa ji sodišče ne ugodi, začne teči rok za plačilo takse naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je bilo odločeno o pravnem sredstvu, na kar mora sodišče stranko opozoriti. Skladno s sedmim odstavkom v zvezi s četrtim odstavkom 34a. člena ZST-1 bi torej v obravnavanem primeru začel teči rok za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep o soglasju za oddajo nepremičnin v najem šele naslednji dan po prejemu tega sklepa, s katerim je bilo (pravnomočno) odločeno o ugovoru pritožnika zoper plačilni nalog. Vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodno takso za pritožbo proti sklepu o izdaji soglasja za oddajo premoženja stečajnega dolžnika v najem dne 18. 7. 2019 plačal za taksnega zavezanca upnik A. d. o. o., zato opozorilo o začetku teka roka za plačilo sodne takse v tem sklepu ni več potrebno.
pravica do dokazovanja - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - tuj državljan - neizvedeni dokazi - zavrnitev dokaznega predloga - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga
Razlog za zavrnitev dokaznega predloga, ki ga je navedlo sodišče prve stopnje, ni ustavno sprejemljiv. Sodišče bi s takšno argumentacijo lahko zavrnilo le izvedbo dokaza v prid že dokazanemu dejstvu, ne pa dokaza, ki naj izpovedbo prvega toženca ovrže. Tožnica je želela dokazati, da izpovedba toženca, da vsak mesec ni prejel plače, ne drži, to pa bi lahko privedlo do drugačne rešitve spora, zato je izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Z zavrnitvijo dokaznega predloga brez upravičenega razloga je sodišče prve stopnje kršilo tudi pravico tožnice do izjave, ki jo varuje 22. člen Ustave RS, ter kršilo načelo 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, da mora imeti vsaka stranka v postopku enako možnost, da predstavi zadevo, in nobena od njiju ne sme uživati kakršnekoli bistvene prednosti pred svojo nasprotnico.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - plačilo prispevkov za socialno varnost - zloraba pravice do odpusta obveznosti - neresnični oziroma nepravilni podatki - izpodbojna zakonska domneva - obračun prispevkov - prednostne terjatve - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti
Zakon je v četrtem odstavku 399. člena opredelil najbolj tipične položaje zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Eden od teh je primer, če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali po njegovi uvedbi dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov ali prispevkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov v znesku najmanj 4.000,00 EUR. Gre za primer zakonske domneve zlorabe odpusta obveznosti, ki je izpodbojna.
Dolžnik navaja, da je bil registriran kot samostojni podjetnik v obdobju 2012 do 2014. Upnica mu v odgovoru proti odpustu obveznosti očita neobračun (in neplačilo) prispevkov za socialno varnost za obdobje od oktobra 2013 do vključno novembra 2014, ne pa tudi za obdobje od začetka poslovanja v letu 2012 do septembra 2013. Iz tega je mogoče sklepati, da je dolžnik vedel za obveznost mesečnega obračunavanja in plačevanja prispevkov in je to obveznost do vključno septembra 2013 tudi izpolnjeval.
V obravnavanem primeru je bil postopek osebnega stečaja nad dolžnikom A. A. začet 22. 2. 2016, kar pomeni, da bi odpust obveznosti pri njem ne učinkoval za terjatve na plačilo prispevkov, ki so nastale od 22. 2. 2015 do 22. 2. 2016, za vse starejše terjatve za plačilo prispevkov pa bi odpust obveznosti učinkoval, torej tudi za prispevke, ki jih dolžnik ni obračunaval in plačeval od oktobra 2013 do novembra 2014. Upoštevaje navedeno in dolžnikovo pojasnilo v predlogu za začetek stečajnega postopka, vloženem šele 17. 2. 2016, da so dolžniku dolgovi, zaradi katerih je postal insolventen, nastali zaradi opravljanja samostojne dejavnosti, ki jo je imel po navedbah na naroku registrirano v obdobju 2012 do 2014, ni mogoč zaključek, da je z nepojasnjenim čakanjem na vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja več kot eno leto od prenehanja opravljanja dejavnosti dolžnik ravnal pošteno.
obojestranska krivda - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izključna krivda imetnika motornega vozila
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta nesrečo zakrivila dva dejavnika, in sicer vožnja po nasprotnem pasu (sekanje ovinka) neznanega vozila ter posledično sunkovita reakcija tožnika, in njegova prehitra in razmeram na cesti ter taki reakciji neprilagojena vožnja. Ocena, da je krivda neznanega vozila 80%, tožnikova pa 20%, je torej pravilna in v okviru navedene sodne prakse v podobnih primerih.
predlog za izdajo začasne odredbe - ureditev stikov med starši in otrokom - sprememba odločitve o stikih - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - spremenjene okoliščine - stiska otroka - režim izvajanja stikov - obstoječ izvršilni naslov
Začasne odredbe v družinskih pravnih zadevah imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interes obeh staršev in zlasti otrok, zato je treba k njihovem izdajanju pristopiti restriktivno.
Ne gre za primer, ko o stikih še ne bi bilo odločeno in da ima nasprotni udeleženec že več kot leto dni pravnomočen in izvršilen pravni naslov, s katerim so bili stiki določeni. Nasprotni udeleženec torej lahko doseže izvrševanje stikov. Spremembe, ki jih z začasno odredbo predlaga (glede načina oziroma obsega izvajanja stikov), so obsežne in znatne, zato mora sodišče v postopku ugotoviti, če so take spremembe v korist otrok in če je potrebno nujno ukrepanje.
Ni v predlagateljici vzrok, da se otroka stikom upirata. Ker pa otroka ob predaji na stik doživljata hudo stisko in upoštevaje njuno starost, je po oceni sodišča prve stopnje, ki ji pritožbeno sodišče v celoti sledi, zaradi čustvene podpore in vzpodbude treba izvesti stik ob podpori osebe, ki ji otroka zaupata. Sodišče je zato ocenilo kot najprimernejši način izvedbe stika tak, kot je že določen v pravnomočni sodbi.
regulacijska začasna odredba - narok v postopku izdaje začasne odredbe - izvrševanje stikov z otrokom - ustrezna trditvena podlaga za presojo ogroženosti koristi otrok
Bistvo regulacijske začasne odredbe v družinskem sporu je v tem, da se z njo začasno uredi izjemen položaj, v katerem so otrokove koristi tako ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočno sodbo. Izkazane morajo biti torej okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje.
Ni namen naroka za obravnavo predloga ali ugovora v postopku izdaje začasne odredbe, da tožnik navaja oziroma pojasnjuje okoliščine, ki zahtevajo ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda, temveč je na stranki, da že v svojem predlogu za izdajo začasne odredbe glede izpolnitve pogojev za njeno izdajo navede zadostne trditve in zanje predlaga tudi ustrezne dokaze. Odločanje v postopku izdaje začasne odredbe mora biti hitro, zato tudi ni bilo potrebe, da bi prvo sodišče za svojo odločitev moralo pridobiti izvedensko mnenje sodnega izvedenca klinične psihologije.