CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00025943
ZPP člen 8, 286b, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 86.
zavrnitev dokaznega predloga - podatki iz medicinske dokumentacije - pravica do izjave stranke - pregled dokumentacije - izvedensko mnenje - kvaliteta dokazov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditvena podlaga - zadostna trditvena podlaga - veljavna sklenitev pogodbe - razsodnost - sklenitvena pogodbena faza - nična pogodba - stanje nerazsodnosti - dokazna ocena vseh dokazov
Pritožbeno sodišče zavrača očitek, da je bilo tožencem onemogočeno učinkovito uveljavljanje pravice, da mnenje skupaj z dokumenti, ki so bili podlaga zanj, pregleda z njihove strani izbran strokovnjak. Ne sicer zato, ker stranka, če izvedenec po navodilu sodišča pregleda (tudi) dokumentacijo, ki ni del spisa, nikoli ne bi imela pravice, da jo pregleda tudi sama (ali s pomočjo z njene strani angažiranega strokovnjaka), ampak zato, ker ugotavlja, da toženci tega pred sodiščem prve stopnje sploh niso zahtevali. Tudi to, da prejetih mnenj zato ne morejo kvalitetno (to je s pomočjo strokovnjaka) pregledati, prvič navedejo šele v pritožbi.
V času sklepanja sporne pogodbe zapustnica ni bila več razsodna.
Če toženka ni uspela izničiti učinka javnopravnih omejitev na kupljeni nepremičnini (na kar je ob sklenitvi prodajne pogodbe računala) in zgraditi novega poslovno stanovanjskega objekta tudi na mestu gospodarskega poslopja, v katerem bi bil tudi poslovni prostor, v skladu s prodajno pogodbo namenjen tožniku, ter ob dejstvu, da je toženka kmalu po nakupu to nepremičnino obremenila z znatnimi obveznostmi iz naslova hipotek, nekaj let za tem pa je to nepremičnino še odtujila, ni mogoče slediti toženkini trditvi, da naj bi bila sedaj prodajna pogodba nična zato, ker naj bi bil predmet njene obveznosti delno nemogoč, saj bi bilo to v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ). Ker je toženka vedela za vse zgoraj povzete okoliščine (prejšnja točka obrazložitve) že pred sklenitvijo prodajne pogodbe in je sprejela rizik morebitne izjalovitve svojega načrta, toženka odgovarja, če zaradi javnopravnih omejitev ne more zgraditi dogovorjenega poslovnega prostora in ga izročiti tožniku. V tem primeru toženka odškodninsko odgovarja tožniku (četrti odstavek 239. člena OZ), ki je bil pogodbi zvest in je izpolnil svoje pogodbene obveznosti (primerjaj sodbo VSRS II Ips 222/2013).
Prevzem poštne pošiljke s strani toženčeve žene (na podlagi 142. člena ZPP), predvsem pa dejstvo, da tožencu žena za prevzem poštne pošiljke ni povedala, ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Enako velja za toženčevo sklicevanje na ishemično možgansko kap; zgolj obstoj bolezni ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje, za takšen razlog mora biti izkazano še, da je bolezen nepredvidljiva in nenadna, česar pa toženec ni storil (niti ni podal navedb v tej smeri).
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40.
nagrada in stroški cenilca - nagrada in stroški izvedenca
Iz slednjega izhaja, da je izvedenec imel nalogo, da oceni vrednost ene nepremičnine pred in po vlaganjih in sama vlaganja. Takšna cenitev pa po oceni sodišča druge stopnje ne pomeni, da gre za tri pisne cenitve oziroma izvedensko mnenje in dve cenitvi, za katere bi izvedencu pripadale tri nagrade po Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih tolmačih
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2002) člen 13, 13/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1.
davek na dodano vrednost (DDV) - predmet obdavčitve - denarna odškodnina
Prvi odstavek 13. člena Pravilnika določa, da se od odškodnin ne obračuna in plačuje DDV. V drugem odstavku 13. člena Pravilnik so našteti primeri odškodnin, ki lahko nastanejo pri poslovanju gospodarskih subjektov na trgu. Ugotoviti sicer je, da drugi odstavek 13. člena Pravilnika, ki je podzakonski predpis, ne ureja vseh primerov odškodnin, zato je potrebno pri presoji utemeljenosti zahtevka tožnice do povračila škode iz naslova DDV izhajati iz splošnega predpisa oziroma ZDDV-1. Predmet obdavčitve ureja 3. člen ZDDV-1, ki v prvem odstavku določa transakcije, ki so predmet DDV. Izhajajoč iz zakonske ureditve sodišče druge stopnje zaključuje, da odškodnina za civilni delikt ni nadomestilo niti za dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu prvega odstavka 3. člena ZDDV-1. Na podlagi davčne zakonodaje tožnica torej v obravnavnem primeru ni davčni zavezanec ali davčni plačnik, zato slednja od toženih strank ni upravičena zahtevati povračilo zneska DDV.
Zgolj udeležba na sestanku, predmet katerega je obravnava problematike poslovanja in zniževanja plač, še ne pomeni, da delavec soglaša z znižanjem plače oziroma da se na takšen način dogovori z delodajalcem za spremembo pogodbe o zaposlitvi.
V predmetni zadevi so podani vsi potrebni elementi krivdne odškodninske odgovornosti tožene stranke. Sodišče prve stopnje je ugotovilo protipravno ravnanje tožene stranke - nezakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar je bilo ugotovljeno s pravnomočno sodbo. Ne drži, da je sodišče prve stopnje tožnici prisodilo odškodnino zgolj zato, ker je bilo razsojeno, da je sporna odpoved nezakonita, pač pa je na podlagi pravnomočne sodbe ugotovilo, da je bila v zvezi s to odpovedjo tožnica neenako obravnavana zaradi svojega zdravstvenega stanja, kar je protipravno ravnanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - reintegracija
Bistvenega pomena za odločitev o reintegraciji je predvsem tožničina starost, dejstvo, da je delovni invalid III. kategorije s priznano pravico do dela v skrajšanem delovnem času in da je bila pri toženi stranki zaposlena od leta 1986 (kar pomeni preko 30 let). Pritožbeno sodišče glede na izpostavljeno soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je tožnica zato objektivno težko zaposljiva oseba. Te okoliščine in interes tožnice po reintegraciji prevladajo nad okoliščinami in interesi tožene stranke.
Tožena stranka je v utemeljitev predloga za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi navajala okoliščine, s katerimi je utemeljevala zakonitost odpovedi (prenehanje potreb po delu tožnice, razporeditev nalog na ostale delavce, ukinitev tožničinega delovnega mesta). Odpoved je nezakonita, kot izhaja iz (pravnomočne) sodbe na podlagi pripoznave, kar pomeni, da na podlagi istih okoliščin predlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi ne more biti utemeljen.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00028574
ZDR-1 člen 62, 179, 179/1.. OZ člen 131.. ZVZD-1 člen 39.. ZDSS-1 člen 5, 5/1.. ZPP člen 32, 46, 48.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - gradbišče - krivdna odgovornost - stranska intervencija - spor iz razmerja med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je prva toženka opustila svoje zakonsko in pogodbeno obveznost preko odgovorne osebe voditi in nadzirati delovni proces in s tem tudi delo tožnika. Ker tega ni storila, je tožnik dostopal na drugo delovišče in hodil po neustrezni poti, kar je privedlo do škodnega dogodka, to pa daje podlago za krivdno odškodninsko odgovornost prve toženke.
SPZ člen 67, 99. ZPP člen 11, 11/3, 109, 298, 304, 304/1.
poseg v solastninsko pravico - varstvo solastninske pravice pred posegom drugega solastnika - vznemirjanje lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - negatorno varstvo - vodenje postopka - procesno vodstvo - zloraba pravic - zloraba procesnih pravic - denarna kazen - izrek denarne kazni - višina denarne kazni - teža kršitve - znižanje denarne kazni
Za zaključek o pravno-relevantnem vznemirjanju (so)lastninske pravice ne zadostuje zgolj dejstvo, da je eden od solastnikov brez soglasja drugega posegel v solastno stvar (nepremičnino), ampak da mora tožeči solastnik v takem primeru ustrezno (jasno) zatrjevati in dokazati, da je zaradi očitanih posegov drugega solastnika konkretno oviran (vznemirjan) pri izvrševanju svoje solastninske pravice ali da je ta zato kakorkoli zmanjšana (dejansko okrnjena).
Okoliščina, da je sodnica ves čas skrbela za ustrezen tek postopka in v tem smislu preprečevala, da pravdne stranke svojih procesnih pravic niso zlorabljale ali jih prekoračevale (oziroma da je skrbela, da je postopek tekoče tekel in da ni izgubil svoje niti), pomeni zgolj, da je ravnala tako, kot od nje zahteva zakon (glej npr. 298. člen ZPP). Pravdne stranke pa so dolžne na drugi strani takšno procesno vodenje in v zvezi z njim podane zahteve sodnika upoštevati ter ga pri tem ne ovirati (onemogočati).
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-5.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2014) člen 19, 19/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Tožena stranka je tožnika zaposlila z namenom, da bo nudil podporo pri implementaciji programa ter v zvezi z drugim programom, da bo ustrezno komuniciral s sodelavci, da bo pri delu samostojen, samoiniciativen in bo svoje naloge opravljal pravočasno. Tožnik pričakovanj tožene stranke, vezanih na konkretno delovno mesto, ni izpolnil, prav tako tudi ni izpolnjeval osnovnih dolžnosti, ki jih ima vsak delavec in sta jih stranki definirali v prvem odstavku 12. člena pogodbe o zaposlitvi. Glede na pravilnost ugotovitev tožene stranke tožniku glede njegovega neuspešnega dela v času poskusne dobe je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da tožnik poskusnega dela ni uspešno opravil.
Tožnik, podobno kot v tožbi, tudi v vlogi, s katero je odgovoril na poziv za dopolnitev oziroma popravo tožbe, navaja različne zahtevke, pri čemer bi lahko bili nekateri nedenarni (zahteva za izbris nečesa iz zemljiške knjige, kar lahko meri na izbrisno tožbo), vendar pri tem nikjer ne postavi določnega in jasnega tožbenega zahtevka. Navaja tudi različne denarne zneske, tako da tudi denarnega dela zahtevka ni mogoče individualizirati. K nerazumljivosti pa še dodatno pripomorejo tožnikovi nejasni in nerazumljivi zapisi o »diferencialnem delu glavnice«, »intervalna časovna kumulativna kapitalizacija« in podobno. Glede na vse povedano sodišče ugotavlja, da tožnik ni ravnal v skladu s pozivom sodišča in tožbe ni ustrezno dopolnil, tako da bi postala sposobna za obravnavo.
ZPP člen 357a.. ZDR-1 člen 88, 88/5, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - vročitev odpovedi
Ker je tožnik toženo stranko pred potekom petih zaporednih delovnih dni obvestil o razlogih za svojo odsotnost, je materialnopravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je podan odpovedni razlog iz 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Vendar pa sodišče v individualnem delovnem sporu v zvezi z zakonitostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni vezano na pravno kvalifikacijo, ki je navedena v odpovedi, pač pa mora presojati v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazloženi dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri čemer delodajalec v sodnem postopku ne sme širiti v odpovedi obrazloženega dejanskega odpovednega razloga. Razlogovanje sodišča prve stopnje kaže tudi na relevantnost odpovednega razloga iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, vendar pa so zaključki v zvezi s tem pomanjkljivi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00027668
SPZ člen 37, 95, 95/2, 95/8. OZ člen 86, 440, 494. ZPP člen 204, 286, 286/2, 286/4, 286a, 286a/5, 351, 351/2. ZPP-E člen 125, 125/1. ZON člen 20, 71. Odlok o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (2015) člen 10. Uredba o živalskem vrtu in živalskem vrtu podobnem prostoru (2003) člen 3.
lastninska pravica - lastništvo nepremičnine - krajinski park - omejitve lastninske pravice - omejitve lastninske pravice v javnem interesu - nemoralno ravnanje - predhodno vprašanje - vezanost na pravnomočno rešitev predhodnega vprašanja - vezanost na pravnomočno odločbo - pravica do izjave - prekluzija dokazov - predložitev dokaza po prvem naroku - zavezovalni pravni posel - veljavnost zavezovalnega pravnega posla - dobra vera - uporaba tuje stvari - uporabnina - predmet pogodbe - ničnost pogodbe - nasprotovanje moralnim načelom - moralna načela - istovetnost tožbenega zahtevka - nedovoljene pritožbene novote - prodaja tuje stvari - razpolagalno upravičenje - nacionalizirana nepremičnina - dobroverni lastniški posestnik - posest - izvrševanje posesti - dobrovernost - učinki pravnomočnosti - obvestilo tretjega o pravdi
Tudi če bi bila lastnica sporne nepremičnine občina (pa se to ni izkazalo), ne le v primeru, če bi tožnica morala imeti dvom, ali je prodajalec res lastnik, nakup takšne nepremičnine ne pomeni nemoralnega ravnanja. Prodaja tuje stvari namreč ni prepovedana, zato ni nedopustnosti ali nezakonitosti predmeta pogodbe in podlage pogodbe ter prodajna pogodba ni nična. OZ v 440. členu izrecno določa, da prodaja tuje stvari veže pogodbenika. Neobstoj razpolagalnega upravičenja tako ni ovira za veljavno sklenitev zavezovalnega posla in posledično tudi ne podlaga za ničnost pogodbe.
Po današnjem splošnem razumevanju družbene morale nikakor ni nemoralen nakup nepremičnine, če je storjen zgolj zaradi zasledovanja ekonomske koristi.
sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - postopek zaradi sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - poseg v človekove pravice - nujnost posega - zakonski pogoji za izrek ukrepa - okoliščine konkretnega primera
Zdravljenje v psihiatrični bolnici v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pomeni poseg v človekove pravice in zlasti pravico do osebne svobode, pravico do varstva duševne integritete in pravico do prostovoljnega zdravljenja, kar predstavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja. Vendar pa je v določenih primerih takšen poseg vendarle nujen, bodisi zaradi varovanja drugih oseb, bodisi zaradi posebnega varstva same osebe, ki (nujno) potrebuje zdravljenje. Zato se zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve izvaja pod pogoji, ki jih določa zakon in so omejeni na najkrajši možni čas, postopki v katerih se o tem odloča, pa so nujni.
Zaključki o ogrožanju lastnega zdravja in zdravja ter življenja drugih temeljijo na celotni presoji obnašanja zadržane osebe v določenem daljšem časovnem obdobju in vodijo v sklep, da se je zdravstveno stanje pritožnika v zadnjem času poslabšalo do te mere, da so izpolnjeni pogoji za njeno zdravljenje brez privolitve. Dejstvo, da je izvedenec predlagal, da se dokazovanje opravi v odsotnosti pridržane osebe, pa je dovolj ugotovljeno s tem, da je izvedenec povedal, da bi to lahko povzročilo poslabšanje pritožnikovega zdravja.
predlog za izločitev izvedenca - razlogi za izločitev izvedenca - pristranskost izvedenca - pavšalni pritožbeni očitki
Očitek, da izhaja izvedenčeva pristranskost iz primerjave njegovega izvedenskega mnenja z delom "izvedencev" B. in J. ter iz primerjave izvedenčevih ugotovitev z dejanskim stanjem, kot izhaja iz listin v spisu, je neobrazložen, zato pritožbenemu sodišča nanj ni potrebno odgovarjati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00026747
ZPP člen 319, 319/1, 319/2. ZSVarPre člen 8, 27, 27/1. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 12a, 12a/1, 12a/2, 12a/3. ZBPP člen 13, 13/2, 14, 14/2.
razsojena stvar (res iudicata) - objektivna istovetnost tožbenega zahtevka - načelo ne bis in idem - nov predlog za oprostitev plačila sodnih taks - obročno plačilo sodne takse - pogoji za obročno plačilo - nezmožnost dejanskega razpolaganja s premoženjem - odlog plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje je nov predlog za obročno plačilo sodne takse z dne 3. 5. 2019 pravilno obravnavalo po vsebini, saj ni podana procesna ovira res iudicata. Ta negativna procesna predpostavka je podana, če gre za istovetna spora. Spora pa sta istovetna, če gre za identični stranki in istovetnost zahtevka. Za presojo slednjega sta pomembna tako (tožbeni) predlog, kot dejansko stanje. Za individualizacijo zahtevka, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, je zato treba upoštevati izrek odločitve in dejansko podlago le - te. Obseg pravnomočnosti se tako presoja z razlago celotne odločbe, ne le izreka, pač pa tudi dejanskega stanja in njenih razlogov.
Ker je bil prvi predlog za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse pravnomočno zavrnjen iz drugih razlogov kot predlog z dne 3. 5. 2019, o katerem je sodišče odločalo z izpodbijanim sklepom, ni podana procesna ovira prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00027782
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 150.. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/1, 12/3.. ZOdv člen 17, 17/5.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - delo na višini - nepremoženjska škoda - soprispevek oškodovanca
Ker pa mora tudi delavec, opravljati delo z ustrezno skrbnostjo (merilo je povprečno skrben delavec), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je podan tožnikov soprispevek k nastali škodi. V zvezi s tem je pravilno poudarilo, da je bilo tožnikovo ravnanje (opravljanje dela povsem na vrhu A-krake lestve s stegovanjem proti stropu, tj. do višine 3,3 metra) povsem nerazumno in zato v nasprotju ne le skrbnostjo povprečnega delavca, ampak skrbnostjo povprečnega človeka. Od tožnika bi se v konkretni situaciji, zlasti glede na njegove dolgoletne izkušnje v tem poklicu, pričakovalo, da za svojo varnost tudi sam poskrbi tako, da opravljanje dela na tak način odkloni. To pa pomeni, da bi moral bodisi uporabiti ustrezno delovno sredstvo, v konkretnem primeru premični delovni oder, bodisi opozoriti delodajalca na neustreznost delovnega sredstva. Ker tega ni storil, je k nastali škodi prispeval v obsegu 30 %.
nasilje v družini - psihično nasilje - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi
Iz predloga je razvidno, da predlagateljica uveljavlja varstvo pred psihičnim nasiljem, ki ga nasprotni udeleženec izvaja nad njo, ne pa nad njenima staršema ali njenim zakoncem. Z izvrševanjem ravnanj preko tretjih oseb (sorodnikov in zakonca predlagateljice), tj. s kontaktiranjem z njimi z namenom, da predlagateljico diskreditira, osami in očrni njen ugled ter jo poniža pred celotno družino, s čimer spravlja predlagateljico v tesnobo, negativno vpliva na njeno sedanjo partnersko zvezo ter ji povzroča bolečino in strah, nasprotni udeleženec prav tako povzroča predlagateljici duševne stiske, s čimer izvršuje psihično nasilje nad njo. Zato predlagateljica utemeljeno uveljavlja zaščito tudi pred takšnim ravnanjem nasprotnega udeleženca, ki ga slednji izvršuje njej v škodo, saj s tem med drugim povzroča tudi družinske razprtije in ogroža njeno partnersko razmerje.