Zgolj udeležba na sestanku, predmet katerega je obravnava problematike poslovanja in zniževanja plač, še ne pomeni, da delavec soglaša z znižanjem plače oziroma da se na takšen način dogovori z delodajalcem za spremembo pogodbe o zaposlitvi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00027782
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 150.. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/1, 12/3.. ZOdv člen 17, 17/5.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - delo na višini - nepremoženjska škoda - soprispevek oškodovanca
Ker pa mora tudi delavec, opravljati delo z ustrezno skrbnostjo (merilo je povprečno skrben delavec), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je podan tožnikov soprispevek k nastali škodi. V zvezi s tem je pravilno poudarilo, da je bilo tožnikovo ravnanje (opravljanje dela povsem na vrhu A-krake lestve s stegovanjem proti stropu, tj. do višine 3,3 metra) povsem nerazumno in zato v nasprotju ne le skrbnostjo povprečnega delavca, ampak skrbnostjo povprečnega človeka. Od tožnika bi se v konkretni situaciji, zlasti glede na njegove dolgoletne izkušnje v tem poklicu, pričakovalo, da za svojo varnost tudi sam poskrbi tako, da opravljanje dela na tak način odkloni. To pa pomeni, da bi moral bodisi uporabiti ustrezno delovno sredstvo, v konkretnem primeru premični delovni oder, bodisi opozoriti delodajalca na neustreznost delovnega sredstva. Ker tega ni storil, je k nastali škodi prispeval v obsegu 30 %.
Tožnica je v tem sporu uveljavljala obračun in plačilo zadržanega dela plače za sporno obdobje. S pogodbama o zaposlitvi je bilo med pravdnima strankama dogovorjeno zadržanje plače v obsegu 10 %, oziroma 5 %, pri čemer se je zadržani del plače izplačeval v odvisnosti od uspešnosti poslovanja družbe oziroma doseganja pričakovanih rezultatov - izpolnitev ciljev, dogovorjenih s poslovnim načrtom za posamezno leto. Tožena stranka je tožnici na teh podlagah tudi dejansko zadrževala del plače, kot je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi plačilnih list. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da so navedene podlage za zadržanje plače nične (86. člen OZ).
dedna pravica - zakonec - dedna pravica zakonca - prenehanje življenjske skupnosti - prenehanje življenjske skupnosti z zapustnikom - dejansko stanje - dokazna ocena - dedna nevrednost
Če se je žena zaradi sporov odselila, pa vendar tudi po 6. 1. 2010 prihajala živeti k pokojnemu in pomagala pri oskrbi, ni mogoče sklepati, da bi ga krivdno zapustila. Ni šlo za samovoljno zapustitev, ampak za umik zaradi sporov s tožnico in nato še skrb za moža, saj se je vračala in pomagala. Zato sodišče pravilno sklepa, da je življenjsko skupnost treba presojati celovito in da ni prišlo do trajnega prenehanja življenjske skupnosti (II Ips 45/96). Ne gre torej očitati krivde prvotoženki, ampak je odhod bil zaradi slabih odnosov s tožnico in premoženjskih sporov v družini.
oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje družbe - odlog plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - upoštevanje kredita
Toženkina splošna trditev, da je njeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje trenutno slabo, samo po sebi ne utemeljuje njenega predloga za taksno oprostitev ali daljši odlog plačila oziroma obročno plačilo takse. Prvo sodišče je pravilno pojasnilo, da se obveznosti v zvezi s plačili posojil ne upoštevajo kot odhodek pri odločanju o taksnih oprostitvah, ker je najem kredita posledica prostovoljne odločitve taksnega zavezanca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00026573
KZ-1 člen 45.a, 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kaznovalna politika - odmera kazni - obteževalne in olajševalne okoliščine - načelo enakosti pred zakonom - namen kaznovanja
Kot je pojasnilo Višjega sodišče v Kopru že v zadevi opr. št. III Kp 38722/2018 z dne 7.2.2019, kaznovalna politika namreč ni vedno enaka, ampak je med drugim odvisna tudi od različnih družbenih pojavov, zaradi katerih postanejo določena kazniva dejanja bolj nevarna kot so prvotno bila. Kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje v času, ko je bila izrečena sodba II Kp 18601/2014 niso bila pogosta, medtem ko so v sedanjem času številne nezakonite migracije postale pereč družbeni pojav in z njimi podana resna grožnja za javni red ali javno varnost (kar vpliva na kaznovalno politiko), kot je obrazložilo tudi sodišče prve stopnje v 5. točki izpodbijane sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00026747
ZPP člen 319, 319/1, 319/2. ZSVarPre člen 8, 27, 27/1. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 12a, 12a/1, 12a/2, 12a/3. ZBPP člen 13, 13/2, 14, 14/2.
razsojena stvar (res iudicata) - objektivna istovetnost tožbenega zahtevka - načelo ne bis in idem - nov predlog za oprostitev plačila sodnih taks - obročno plačilo sodne takse - pogoji za obročno plačilo - nezmožnost dejanskega razpolaganja s premoženjem - odlog plačila sodne takse
Sodišče prve stopnje je nov predlog za obročno plačilo sodne takse z dne 3. 5. 2019 pravilno obravnavalo po vsebini, saj ni podana procesna ovira res iudicata. Ta negativna procesna predpostavka je podana, če gre za istovetna spora. Spora pa sta istovetna, če gre za identični stranki in istovetnost zahtevka. Za presojo slednjega sta pomembna tako (tožbeni) predlog, kot dejansko stanje. Za individualizacijo zahtevka, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, je zato treba upoštevati izrek odločitve in dejansko podlago le - te. Obseg pravnomočnosti se tako presoja z razlago celotne odločbe, ne le izreka, pač pa tudi dejanskega stanja in njenih razlogov.
Ker je bil prvi predlog za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse pravnomočno zavrnjen iz drugih razlogov kot predlog z dne 3. 5. 2019, o katerem je sodišče odločalo z izpodbijanim sklepom, ni podana procesna ovira prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - reintegracija
Bistvenega pomena za odločitev o reintegraciji je predvsem tožničina starost, dejstvo, da je delovni invalid III. kategorije s priznano pravico do dela v skrajšanem delovnem času in da je bila pri toženi stranki zaposlena od leta 1986 (kar pomeni preko 30 let). Pritožbeno sodišče glede na izpostavljeno soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je tožnica zato objektivno težko zaposljiva oseba. Te okoliščine in interes tožnice po reintegraciji prevladajo nad okoliščinami in interesi tožene stranke.
Tožena stranka je v utemeljitev predloga za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi navajala okoliščine, s katerimi je utemeljevala zakonitost odpovedi (prenehanje potreb po delu tožnice, razporeditev nalog na ostale delavce, ukinitev tožničinega delovnega mesta). Odpoved je nezakonita, kot izhaja iz (pravnomočne) sodbe na podlagi pripoznave, kar pomeni, da na podlagi istih okoliščin predlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi ne more biti utemeljen.
ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 144, 402, 402/3. URS člen 38, 38/1. ZNPPol člen 123, 123/2, 128, 128/1-2.
izločitev dokazov - izločitev nezakonito pridobljenih dokazov - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa - biološke sledi - hramba DNK podatkov - hramba DNK profila - pravica do informacijske zasebnosti
Takšnemu stališču ne gre pritrditi. Res je, da je Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-312/21 z dne 13. 2. 2014 med drugim odločilo, da je bila prva alineja prvega odstavka 63. člena Zakona o policiji (v nadaljevanju ZPol) v neskladju z Ustavo, v kolikor je omogočala, da se lahko profili odvzetih vzorcev DNK oseb, ki so bile osumljene, niso pa bile pravnomočno obsojene za očitano kaznivo dejanje, hranili vse do zastaranja kazenskega pregona. Vendar pa pritožnica očitno prezre, da je ob upoštevanju zgoraj citirane odločbe Ustavnega sodišča RS, preiskovalna sodnica pravilno ugotovila, da obdolženec zaradi dogodka na škodo A.B. z dne 12. 7. 2007, ko so bile na kraju dejanja z oblačil oškodovanke odvzete biološke sledi, v bazi podatkov DNK še ni bil identificiran. Ravno navedena okoliščina je (navljub drugačnemu stališču pritožnice) tudi po oceni pritožbenega sodišča pravno relevantna za presojo zakonitosti hrambe DNK profila. Do obdolženčeve identifikacije je namreč prišlo šele zaradi izmenjave DNK profilov z Republiko Nemčijo v letu 2018, pri čemer je izpostaviti, da pritožnica domneve o zakonitosti pridobitve in hrambe DNK v nemški bazi, ne izpodbija. Sicer je res, kot to zatrjuje pritožnica, da je oseba, kateri je najden DNK pripadal, bila nakazani storilec, vendar pa je poudariti, da le-ta ni bil poimensko znan, s tem pa niti ni mogel imeti formalnega statusa osumljenca. Na podlagi 144. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je osumljenec namreč oseba, zoper katero je pred uvedbo kazenskega postopka pristojni državni organ opravil določeno dejanje ali ukrep zaradi obstoja razlogov za sum, da je storila ali sodelovala pri storitvi kaznivega dejanja. Tako ne držijo niti pritožbene navedbe, da je bil obdolženec de facto osumljenec, ker da je bil na oblačilih oškodovanke najden njegov DNK profil. Obdolženec namreč v času pridobitve DNK vzorca ni bil identificiran in tako ni mogel biti osumljen storitve tega kaznivega dejanja, kljub temu da je potencialna identifikacija obstajala, kot se je ta, na podlagi v letu 2017 v Republiki Nemčiji pridobljenega DNK, dejansko realizirala v letu 2018.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-5.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2014) člen 19, 19/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Tožena stranka je tožnika zaposlila z namenom, da bo nudil podporo pri implementaciji programa ter v zvezi z drugim programom, da bo ustrezno komuniciral s sodelavci, da bo pri delu samostojen, samoiniciativen in bo svoje naloge opravljal pravočasno. Tožnik pričakovanj tožene stranke, vezanih na konkretno delovno mesto, ni izpolnil, prav tako tudi ni izpolnjeval osnovnih dolžnosti, ki jih ima vsak delavec in sta jih stranki definirali v prvem odstavku 12. člena pogodbe o zaposlitvi. Glede na pravilnost ugotovitev tožene stranke tožniku glede njegovega neuspešnega dela v času poskusne dobe je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da tožnik poskusnega dela ni uspešno opravil.
ZPP člen 357a.. ZDR-1 člen 88, 88/5, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - vročitev odpovedi
Ker je tožnik toženo stranko pred potekom petih zaporednih delovnih dni obvestil o razlogih za svojo odsotnost, je materialnopravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je podan odpovedni razlog iz 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Vendar pa sodišče v individualnem delovnem sporu v zvezi z zakonitostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni vezano na pravno kvalifikacijo, ki je navedena v odpovedi, pač pa mora presojati v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazloženi dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri čemer delodajalec v sodnem postopku ne sme širiti v odpovedi obrazloženega dejanskega odpovednega razloga. Razlogovanje sodišča prve stopnje kaže tudi na relevantnost odpovednega razloga iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, vendar pa so zaključki v zvezi s tem pomanjkljivi.
predlog za izločitev izvedenca - razlogi za izločitev izvedenca - pristranskost izvedenca - pavšalni pritožbeni očitki
Očitek, da izhaja izvedenčeva pristranskost iz primerjave njegovega izvedenskega mnenja z delom "izvedencev" B. in J. ter iz primerjave izvedenčevih ugotovitev z dejanskim stanjem, kot izhaja iz listin v spisu, je neobrazložen, zato pritožbenemu sodišča nanj ni potrebno odgovarjati.
SPZ člen 67, 99. ZPP člen 11, 11/3, 109, 298, 304, 304/1.
poseg v solastninsko pravico - varstvo solastninske pravice pred posegom drugega solastnika - vznemirjanje lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - negatorno varstvo - vodenje postopka - procesno vodstvo - zloraba pravic - zloraba procesnih pravic - denarna kazen - izrek denarne kazni - višina denarne kazni - teža kršitve - znižanje denarne kazni
Za zaključek o pravno-relevantnem vznemirjanju (so)lastninske pravice ne zadostuje zgolj dejstvo, da je eden od solastnikov brez soglasja drugega posegel v solastno stvar (nepremičnino), ampak da mora tožeči solastnik v takem primeru ustrezno (jasno) zatrjevati in dokazati, da je zaradi očitanih posegov drugega solastnika konkretno oviran (vznemirjan) pri izvrševanju svoje solastninske pravice ali da je ta zato kakorkoli zmanjšana (dejansko okrnjena).
Okoliščina, da je sodnica ves čas skrbela za ustrezen tek postopka in v tem smislu preprečevala, da pravdne stranke svojih procesnih pravic niso zlorabljale ali jih prekoračevale (oziroma da je skrbela, da je postopek tekoče tekel in da ni izgubil svoje niti), pomeni zgolj, da je ravnala tako, kot od nje zahteva zakon (glej npr. 298. člen ZPP). Pravdne stranke pa so dolžne na drugi strani takšno procesno vodenje in v zvezi z njim podane zahteve sodnika upoštevati ter ga pri tem ne ovirati (onemogočati).
pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - preiskovalno načelo
Postopek za določitev individualno pripadajočih zemljišč je namenjen čimbolj enostavni odpravi neskladij med dejanskim in evidentiranim stanjem, ki so posledica izvajanja predpisov o lastninjenju, ko so se vpisi opravljali v korist vpisanih imetnikov pravice uporabe brez preverjanja dejanskega stanja ob uveljavitvi predpisa (zlasti Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini). Izhaja iz izhodišča, da so dobroverni lastniški posestniki na stavbah, zgrajenih pred 1. 1. 2003, skupaj s pridobitvijo pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na stavbi ali njenem delu, pridobili tudi pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču.
Probacijska enota je ravnala nepravilno, ko je vabila obsojenca na razgovor na določen termin s priporočeno sodno pošiljko in ne da bi počakala na izkazano vročitev vabila obsojencu in potek osemdnevnega roka, v katerem bi lahko obsojenec opravičil svoj izostanek in dogovoril nov termin razgovora, obvestila sodišče o nesodelovanju in neodzivanju obsojenca.
Sodišče prve stopnje pred odločitvijo o obsojenčevem predlogu za izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist s prvim dopisom probacijske enote ni seznanilo obsojenca in njegovih zagovornikov, pa bi to moralo storiti in bi na ta način obsojencu dalo možnost, da pojasni okoliščine izostanka iz razgovora na probacijski enoti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00026183
KZ-1 člen 306, 306/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1.
izdelovanje ali pridobivanje orožja in pripomočkov, namenjenih za kaznivo dejanje - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - opis kaznivega dejanja - konkretni opis - zakonski znaki kaznivega dejanja - jezikovna razlaga - pripomočki, namenjeni za vlamljanje - izvršitveno dejanje
Jezikovna razlaga drugega odstavka 306. člena KZ-1 ne dopušča argumentacijskega prostora, da je izdelava vlomilskega pripomočka kazniva le, če storilec vlomilski pripomoček napravi za drugega, ne pa zase. Tako stališče zastopa Komentar posebnega dela kazenskega zakonika (2017), vendar ga pritožbeno sodišče ne sprejema, nanj pa tudi ni vezano.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00028574
ZDR-1 člen 62, 179, 179/1.. OZ člen 131.. ZVZD-1 člen 39.. ZDSS-1 člen 5, 5/1.. ZPP člen 32, 46, 48.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - gradbišče - krivdna odgovornost - stranska intervencija - spor iz razmerja med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je prva toženka opustila svoje zakonsko in pogodbeno obveznost preko odgovorne osebe voditi in nadzirati delovni proces in s tem tudi delo tožnika. Ker tega ni storila, je tožnik dostopal na drugo delovišče in hodil po neustrezni poti, kar je privedlo do škodnega dogodka, to pa daje podlago za krivdno odškodninsko odgovornost prve toženke.
ZPP člen 190, 190/1, 304, 304/1, 304/2. ZZZDR člen 51, 51/2. OZ člen 533.
darilna pogodba - razveljavitev darilne pogodbe - tožba na razveljavitev darilne pogodbe - odtujitev stvari med pravdo - odstranitev stranke z naroka - oprostitev plačila sodne takse - dokazi in dokazna ocena - ocena listinskih dokazov
Do prenosa lastninske pravice s strani drugega toženca na njegovo ženo ter nato do prenosa na tretjo osebo je prišlo med pravdo, kar ni ovira, da se pravda konča med istima strankama (prvi odstavek 190. člena ZPP).
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - duševna motnja - ogrožanje življenja in zdravja - izvedensko mnenje - pravnomočnost sklepa - učinek pravnomočnosti sklepa - rok za vložitev pritožbe - zavrnitev pritožbe
Ker so izpolnjene vse predpostavke za izrek ukrepa zadržanja in zdravljenja (brez privolitve) na oddelku pod posebnim nadzorom, kakor to predvideva 39. v zvezi s 53. členom ZDZdr, pritožnik zgolj z nasprotovanjem zaključkom sodnega izvedenca in podajanjem svojega videnja dogodkov ter razmer (vzrokov) pomislekov v pravilnost (zakonitost) izpodbijanega sklepa ne poraja.