redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - reintegracija
Bistvenega pomena za odločitev o reintegraciji je predvsem tožničina starost, dejstvo, da je delovni invalid III. kategorije s priznano pravico do dela v skrajšanem delovnem času in da je bila pri toženi stranki zaposlena od leta 1986 (kar pomeni preko 30 let). Pritožbeno sodišče glede na izpostavljeno soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je tožnica zato objektivno težko zaposljiva oseba. Te okoliščine in interes tožnice po reintegraciji prevladajo nad okoliščinami in interesi tožene stranke.
Tožena stranka je v utemeljitev predloga za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi navajala okoliščine, s katerimi je utemeljevala zakonitost odpovedi (prenehanje potreb po delu tožnice, razporeditev nalog na ostale delavce, ukinitev tožničinega delovnega mesta). Odpoved je nezakonita, kot izhaja iz (pravnomočne) sodbe na podlagi pripoznave, kar pomeni, da na podlagi istih okoliščin predlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi ne more biti utemeljen.
Tožnik, podobno kot v tožbi, tudi v vlogi, s katero je odgovoril na poziv za dopolnitev oziroma popravo tožbe, navaja različne zahtevke, pri čemer bi lahko bili nekateri nedenarni (zahteva za izbris nečesa iz zemljiške knjige, kar lahko meri na izbrisno tožbo), vendar pri tem nikjer ne postavi določnega in jasnega tožbenega zahtevka. Navaja tudi različne denarne zneske, tako da tudi denarnega dela zahtevka ni mogoče individualizirati. K nerazumljivosti pa še dodatno pripomorejo tožnikovi nejasni in nerazumljivi zapisi o »diferencialnem delu glavnice«, »intervalna časovna kumulativna kapitalizacija« in podobno. Glede na vse povedano sodišče ugotavlja, da tožnik ni ravnal v skladu s pozivom sodišča in tožbe ni ustrezno dopolnil, tako da bi postala sposobna za obravnavo.
dedna pravica - zakonec - dedna pravica zakonca - prenehanje življenjske skupnosti - prenehanje življenjske skupnosti z zapustnikom - dejansko stanje - dokazna ocena - dedna nevrednost
Če se je žena zaradi sporov odselila, pa vendar tudi po 6. 1. 2010 prihajala živeti k pokojnemu in pomagala pri oskrbi, ni mogoče sklepati, da bi ga krivdno zapustila. Ni šlo za samovoljno zapustitev, ampak za umik zaradi sporov s tožnico in nato še skrb za moža, saj se je vračala in pomagala. Zato sodišče pravilno sklepa, da je življenjsko skupnost treba presojati celovito in da ni prišlo do trajnega prenehanja življenjske skupnosti (II Ips 45/96). Ne gre torej očitati krivde prvotoženki, ampak je odhod bil zaradi slabih odnosov s tožnico in premoženjskih sporov v družini.
oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje družbe - odlog plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - upoštevanje kredita
Toženkina splošna trditev, da je njeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje trenutno slabo, samo po sebi ne utemeljuje njenega predloga za taksno oprostitev ali daljši odlog plačila oziroma obročno plačilo takse. Prvo sodišče je pravilno pojasnilo, da se obveznosti v zvezi s plačili posojil ne upoštevajo kot odhodek pri odločanju o taksnih oprostitvah, ker je najem kredita posledica prostovoljne odločitve taksnega zavezanca.
prekinitev postopka - prekinitev pravdnega postopka - postopek za odvzem poslovne sposobnosti
V obravnavani zadevi je nesporno, da pred Okrajnim sodiščem v Kranju v zadevi N 128/2018 teče nepravdni postopek zaradi odvzema popolne poslovne sposobnosti tožnici. Tako je nedvomno izpolnjen dejanski stan iz 3. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, ki sodišče zavezuje k odreditvi prekinitve postopka.
žalitev sodišča v vlogi - žaljenje sodišča - pravica do izjavljanja v postopku - pravica do izjave - kritika sodne odločbe - kritika dela državnih organov - zaničljiva kritika - negativna vrednostna ocena - ugled sodišča - denarna kazen - izrek denarne kazni - kaznovanje stranke zaradi žalitve sodišča - žalitev sodišča in sodnika
Žaljenje sodnic, ki so sodelovale v drugih postopkih pred drugimi sodišči, v prav ničemer ne more vplivati na procesni položaj in pravice ter koristi tožnika v konkretnem postopku. Tako v primeru pritožbenih navedb kot drugih navedb v vlogah gre za izjave, ki nimajo nič skupnega z osnovnim namenom pritožbe (kritika vsebine izpodbijane odločbe), niti z namenom pripravljalnih vlog (navajanje materialno- in procesnopravno pomembnih dejstev), ampak pomenijo le osebno obračunavanje s sodnicami in zaradi svoje žaljive vsebine krnijo predvsem ugled sodišča in sodstva kot celote.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00027717
ZOR člen 45, 45/1, 122, 454, 454/1. SPZ člen 93. OZ člen 33, 435.
predpogodba - glavna pogodba - prodajna pogodba - sočasna izpolnitev obveznosti - razpolagalni pravni posel - izročitev listin, potrebnih za vpis v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižno dovolilo - prenos lastninske pravice - plačilo kupnine - realizacija pogodbe
Da lahko govorimo o njenem obstoju, ni nujno, da pogodba, ki se nanaša na prodajo nepremičnine, vsebuje tudi razpolagalni del oziroma dovolilo prodajalca za vpis kupca kot lastnika v zemljiško knjigo. Izstavitev le tega pomeni že izpolnitev zaveze (napram kupcu) iz prodajne pogodbe.
Dogovor z dne 17. 2. 1991 ima vse značilnosti prodajne pogodbe, v kateri je bilo (upoštevaje pravilo o sočasni izpolnitvi) predvideno, da bosta prodajalca svojo zavezo z izročitvijo za pridobitev lastninske pravice potrebnih listin (zemljiško-knjižnih dovolil) izpolnila v okviru posebne pogodbe, ki naj bi sledila plačilu celotne kupnine. Ta posebna pogodba pa ne bi predstavljala glavne pogodbe v smislu določb o predpogodbi, ampak zgolj način realizacije (izpolnitev) zaveze kupcev iz prodajne pogodbe.
ZPP člen 190, 190/1, 304, 304/1, 304/2. ZZZDR člen 51, 51/2. OZ člen 533.
darilna pogodba - razveljavitev darilne pogodbe - tožba na razveljavitev darilne pogodbe - odtujitev stvari med pravdo - odstranitev stranke z naroka - oprostitev plačila sodne takse - dokazi in dokazna ocena - ocena listinskih dokazov
Do prenosa lastninske pravice s strani drugega toženca na njegovo ženo ter nato do prenosa na tretjo osebo je prišlo med pravdo, kar ni ovira, da se pravda konča med istima strankama (prvi odstavek 190. člena ZPP).
ZPP člen 357a.. ZDR-1 člen 88, 88/5, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - vročitev odpovedi
Ker je tožnik toženo stranko pred potekom petih zaporednih delovnih dni obvestil o razlogih za svojo odsotnost, je materialnopravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je podan odpovedni razlog iz 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Vendar pa sodišče v individualnem delovnem sporu v zvezi z zakonitostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni vezano na pravno kvalifikacijo, ki je navedena v odpovedi, pač pa mora presojati v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazloženi dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri čemer delodajalec v sodnem postopku ne sme širiti v odpovedi obrazloženega dejanskega odpovednega razloga. Razlogovanje sodišča prve stopnje kaže tudi na relevantnost odpovednega razloga iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, vendar pa so zaključki v zvezi s tem pomanjkljivi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00027782
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 150.. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/1, 12/3.. ZOdv člen 17, 17/5.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - delo na višini - nepremoženjska škoda - soprispevek oškodovanca
Ker pa mora tudi delavec, opravljati delo z ustrezno skrbnostjo (merilo je povprečno skrben delavec), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je podan tožnikov soprispevek k nastali škodi. V zvezi s tem je pravilno poudarilo, da je bilo tožnikovo ravnanje (opravljanje dela povsem na vrhu A-krake lestve s stegovanjem proti stropu, tj. do višine 3,3 metra) povsem nerazumno in zato v nasprotju ne le skrbnostjo povprečnega delavca, ampak skrbnostjo povprečnega človeka. Od tožnika bi se v konkretni situaciji, zlasti glede na njegove dolgoletne izkušnje v tem poklicu, pričakovalo, da za svojo varnost tudi sam poskrbi tako, da opravljanje dela na tak način odkloni. To pa pomeni, da bi moral bodisi uporabiti ustrezno delovno sredstvo, v konkretnem primeru premični delovni oder, bodisi opozoriti delodajalca na neustreznost delovnega sredstva. Ker tega ni storil, je k nastali škodi prispeval v obsegu 30 %.
sporazumna razveza zakonske zveze - pogoji za ustavitev postopka - ustavitev postopka - razlog - izjava o odstopu - umik predloga - nepristop na narok
Sodišče v primeru, ko je bil vložen predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze, pa eden od zakoncev med postopkom odstopi od tega predloga, ustavi postopek.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00026183
KZ-1 člen 306, 306/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1.
izdelovanje ali pridobivanje orožja in pripomočkov, namenjenih za kaznivo dejanje - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - opis kaznivega dejanja - konkretni opis - zakonski znaki kaznivega dejanja - jezikovna razlaga - pripomočki, namenjeni za vlamljanje - izvršitveno dejanje
Jezikovna razlaga drugega odstavka 306. člena KZ-1 ne dopušča argumentacijskega prostora, da je izdelava vlomilskega pripomočka kazniva le, če storilec vlomilski pripomoček napravi za drugega, ne pa zase. Tako stališče zastopa Komentar posebnega dela kazenskega zakonika (2017), vendar ga pritožbeno sodišče ne sprejema, nanj pa tudi ni vezano.
Zgolj udeležba na sestanku, predmet katerega je obravnava problematike poslovanja in zniževanja plač, še ne pomeni, da delavec soglaša z znižanjem plače oziroma da se na takšen način dogovori z delodajalcem za spremembo pogodbe o zaposlitvi.
odločitev o skupnih stroških - skupni stroški postopka - postopek za ureditev meje - udeleženci postopka - porazdelitev stroškov
Po splošnem pravilu iz 35. člena ZNP vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Če so nastali skupni stroški, sodišče odloči v kakšnem razmerju jih nosijo udeleženci. Po določbi 139. člena ZNP skupne stroške v postopku za ureditev meje praviloma nosijo udeleženci v sorazmerju z dolžino svojih meja. Sodišče pa lahko odloči o skupnih stroških postopka tudi drugače, če to narekujejo nesorazmerni stroški pri določanju posameznih delov meje, krivda posameznega udeleženca za nastanek spora o meji ali drugi tehtni razlogi.
Med skupne stroške sodijo stroški za delo sodišča, kamor je nedvomno treba uvrstiti tudi stroške sodnih taks.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00028574
ZDR-1 člen 62, 179, 179/1.. OZ člen 131.. ZVZD-1 člen 39.. ZDSS-1 člen 5, 5/1.. ZPP člen 32, 46, 48.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - gradbišče - krivdna odgovornost - stranska intervencija - spor iz razmerja med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je prva toženka opustila svoje zakonsko in pogodbeno obveznost preko odgovorne osebe voditi in nadzirati delovni proces in s tem tudi delo tožnika. Ker tega ni storila, je tožnik dostopal na drugo delovišče in hodil po neustrezni poti, kar je privedlo do škodnega dogodka, to pa daje podlago za krivdno odškodninsko odgovornost prve toženke.
ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 144, 402, 402/3. URS člen 38, 38/1. ZNPPol člen 123, 123/2, 128, 128/1-2.
izločitev dokazov - izločitev nezakonito pridobljenih dokazov - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa - biološke sledi - hramba DNK podatkov - hramba DNK profila - pravica do informacijske zasebnosti
Takšnemu stališču ne gre pritrditi. Res je, da je Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-312/21 z dne 13. 2. 2014 med drugim odločilo, da je bila prva alineja prvega odstavka 63. člena Zakona o policiji (v nadaljevanju ZPol) v neskladju z Ustavo, v kolikor je omogočala, da se lahko profili odvzetih vzorcev DNK oseb, ki so bile osumljene, niso pa bile pravnomočno obsojene za očitano kaznivo dejanje, hranili vse do zastaranja kazenskega pregona. Vendar pa pritožnica očitno prezre, da je ob upoštevanju zgoraj citirane odločbe Ustavnega sodišča RS, preiskovalna sodnica pravilno ugotovila, da obdolženec zaradi dogodka na škodo A.B. z dne 12. 7. 2007, ko so bile na kraju dejanja z oblačil oškodovanke odvzete biološke sledi, v bazi podatkov DNK še ni bil identificiran. Ravno navedena okoliščina je (navljub drugačnemu stališču pritožnice) tudi po oceni pritožbenega sodišča pravno relevantna za presojo zakonitosti hrambe DNK profila. Do obdolženčeve identifikacije je namreč prišlo šele zaradi izmenjave DNK profilov z Republiko Nemčijo v letu 2018, pri čemer je izpostaviti, da pritožnica domneve o zakonitosti pridobitve in hrambe DNK v nemški bazi, ne izpodbija. Sicer je res, kot to zatrjuje pritožnica, da je oseba, kateri je najden DNK pripadal, bila nakazani storilec, vendar pa je poudariti, da le-ta ni bil poimensko znan, s tem pa niti ni mogel imeti formalnega statusa osumljenca. Na podlagi 144. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je osumljenec namreč oseba, zoper katero je pred uvedbo kazenskega postopka pristojni državni organ opravil določeno dejanje ali ukrep zaradi obstoja razlogov za sum, da je storila ali sodelovala pri storitvi kaznivega dejanja. Tako ne držijo niti pritožbene navedbe, da je bil obdolženec de facto osumljenec, ker da je bil na oblačilih oškodovanke najden njegov DNK profil. Obdolženec namreč v času pridobitve DNK vzorca ni bil identificiran in tako ni mogel biti osumljen storitve tega kaznivega dejanja, kljub temu da je potencialna identifikacija obstajala, kot se je ta, na podlagi v letu 2017 v Republiki Nemčiji pridobljenega DNK, dejansko realizirala v letu 2018.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-5.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2014) člen 19, 19/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Tožena stranka je tožnika zaposlila z namenom, da bo nudil podporo pri implementaciji programa ter v zvezi z drugim programom, da bo ustrezno komuniciral s sodelavci, da bo pri delu samostojen, samoiniciativen in bo svoje naloge opravljal pravočasno. Tožnik pričakovanj tožene stranke, vezanih na konkretno delovno mesto, ni izpolnil, prav tako tudi ni izpolnjeval osnovnih dolžnosti, ki jih ima vsak delavec in sta jih stranki definirali v prvem odstavku 12. člena pogodbe o zaposlitvi. Glede na pravilnost ugotovitev tožene stranke tožniku glede njegovega neuspešnega dela v času poskusne dobe je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da tožnik poskusnega dela ni uspešno opravil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00027668
SPZ člen 37, 95, 95/2, 95/8. OZ člen 86, 440, 494. ZPP člen 204, 286, 286/2, 286/4, 286a, 286a/5, 351, 351/2. ZPP-E člen 125, 125/1. ZON člen 20, 71. Odlok o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (2015) člen 10. Uredba o živalskem vrtu in živalskem vrtu podobnem prostoru (2003) člen 3.
lastninska pravica - lastništvo nepremičnine - krajinski park - omejitve lastninske pravice - omejitve lastninske pravice v javnem interesu - nemoralno ravnanje - predhodno vprašanje - vezanost na pravnomočno rešitev predhodnega vprašanja - vezanost na pravnomočno odločbo - pravica do izjave - prekluzija dokazov - predložitev dokaza po prvem naroku - zavezovalni pravni posel - veljavnost zavezovalnega pravnega posla - dobra vera - uporaba tuje stvari - uporabnina - predmet pogodbe - ničnost pogodbe - nasprotovanje moralnim načelom - moralna načela - istovetnost tožbenega zahtevka - nedovoljene pritožbene novote - prodaja tuje stvari - razpolagalno upravičenje - nacionalizirana nepremičnina - dobroverni lastniški posestnik - posest - izvrševanje posesti - dobrovernost - učinki pravnomočnosti - obvestilo tretjega o pravdi
Tudi če bi bila lastnica sporne nepremičnine občina (pa se to ni izkazalo), ne le v primeru, če bi tožnica morala imeti dvom, ali je prodajalec res lastnik, nakup takšne nepremičnine ne pomeni nemoralnega ravnanja. Prodaja tuje stvari namreč ni prepovedana, zato ni nedopustnosti ali nezakonitosti predmeta pogodbe in podlage pogodbe ter prodajna pogodba ni nična. OZ v 440. členu izrecno določa, da prodaja tuje stvari veže pogodbenika. Neobstoj razpolagalnega upravičenja tako ni ovira za veljavno sklenitev zavezovalnega posla in posledično tudi ne podlaga za ničnost pogodbe.
Po današnjem splošnem razumevanju družbene morale nikakor ni nemoralen nakup nepremičnine, če je storjen zgolj zaradi zasledovanja ekonomske koristi.