tatvina - premoženjskopravni zahtevek - vrednost ukradene stvari - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izrek nasprotuje sam sebi
Sodišče prve stopnje je v sodbenem izreku v odločbi o krivdi navedlo vrednost odtujenega predmeta v višini 1.000,00 EUR, medtem ko je v zvezi s premoženjskopravnim zahtevkom v enakem znesku 1.000,00 EUR oškodovano družbo napotilo na pravdo, zaradi česar izrek sodbe nasprotuje sam sebi, to pa predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka.
OZ člen 131, 171. Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (2005) člen 7.
delovna nezgoda - dvigovanje bremen
V skladu s Pravilnikom o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen - Uradni list RS 43/2011 (v nadaljevanju Pravilnik), je dovoljeno dvigovati bremena do 55 kg, če je oseba mlajša od 45 let. Če je oseba starejša od 45 let, je največja dovoljena masa, ki jo pri delu lahko dviga, 45 kg. Glede na dejstvo, da se je v obravnavanem primeru dvigovala in premikala nagrobna marmorna plošča teže med 215 in 240 kg in da so navedeno nagrobno ploščo dvigovale in premikale tri osebe (tožnik in navedena delavca, pri čemer sta tožnik in en delavec bila stara preko 45 let) je navedeni Pravilnik očitno kršen in to zaradi ravnanja delodajalca tožnika, ki je za pripravo groba za pogreb (nujno delo) tožniku v pomoč dal le dva delavca. Že kršitev navedenega predpisa (za pripravo groba so bili po delodajalcu tožnika določeni trije delavci, potrebni pa bi bili štirje, če ne že pet) pa je privedla do poškodbe tožnika, ker so v posledici dviga tako težkega bremena na vse tri delavce (tudi na tožnika) delovale prevelike, neenakomerne in tudi nenadne (pri dvigu in premiku nagrobne plošče pride do zanihanja) sile na posameznega delavca, kar se je dejansko tudi zgodilo in rezultiralo v poškodbi križnega (ledvenega) dela hrbtenice tožnika.
sodna rehabilitacija - izbris obsodbe iz kazenske evidence - pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence - zavrnitev prošnje
Obsodba na pogojno obsodbo se izbriše iz kazenske evidence in prenehajo vse njene pravne posledice, obsojenec pa velja za neobsojenega, eno leto, od takrat, ko je potekla preizkusna doba, za obsodbo na denarno kazen pa tri leta od tedaj, ko je bila kazen izvršena, zastarana ali odpuščena, če obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja
Okoliščina, da obsojenka po obsodbi ni storila novega kaznivega dejanja, ni takšne narave, da bi opravičevala predčasen izbris, saj je spoštovanje družbenih norm pričakovano obnašanje in ne more predstavljati tiste tehtne okoliščine, ki bi utemeljevala sprejem odločitve, da se obsodba pred potekom zakonsko določenega roka izbriše iz kazenske evidence. Pri odločanju o izbrisu obsodbe mora sodišče upoštevati tudi naravo kaznivega dejanja. Teža kaznivih dejanj in okoliščine, v katerih sta bili kaznivi dejanji storjeni, ne utemeljujejo sprejema določitve, kot jo sodišču druge stopnje predlaga pritožnica.
prekinitev postopka zaradi smrti stranke - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - smrt stranke - prevzem pravde - poziv dedičem, da vstopijo v pravdo - univerzalno pravno nasledstvo
Po izdaji izpodbijanega sklepa se je v zapuščinskem postopku izkazalo, da je zapustnica napravila oporoko, s katero je za svojega dediča določila M. K. Gre za novo dejstvo, ki bi lahko odločilno vplivalo na presojo, kdo so univerzalni pravni nasledniki pokojne tožnice. Ker sodišče prve stopnje za to dejstvo ob izdaji izpodbijanega sklepa še ni vedelo, je ostalo dejansko stanje nepopolno in zmotno ugotovljeno.
odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - neprofitna najemnina - neplačevanje najemnine in stroškov - postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine - postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja - rok za uveljavitev
Navedba, da je tožena stranka na CSD M. vložila vlogo za subvencijo najemnine in vlogo za izredno socialno pomoč, in sicer prvo po zaključeni glavni obravnavi (16. 1. 2019), drugo pa šele po prejemu izpodbijane sodbe, na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne more vplivati.
Predmetna izvršba je bila zaradi poplačila terjatve iz že prodanega premoženja, na katerem je bila v zavarovanje terjatve vknjižena ločitvena pravica, pravnomočno ustavljena še pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom. To pa pomeni, da začetek stečajnega postopka nad dolžnikom na predmetno zadevo nima nobenega učinka. Sodišče prve stopnje zato v zvezi z nepremičnino, ki je ostala neprodana, ni imelo podlage za postopanje po 280. členu ZFPPIPP, temveč bi moralo ob ugotovitvi, da je bila terjatev poplačana, še pri tej nepremičnini razveljaviti opravljena izvršilna dejanja na podlagi drugega odstavka 76. člena ZIZ.
Ker je prvo izvršilno dejanje v nepremičninski izvršbi zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, izvršilno sodišče lahko poseže v oziroma razveljavi le to zaznambo, ne more pa razveljaviti ločitvene pravice, ki jo kot posledico zaznambe vpiše zemljiškoknjižno sodišče.
Glede na določbo prvega odstavka 116. člena ZPP sodišče namreč na predlog stranke dovoli opravo zamujenega dejanja le, če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega razloga. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da se vsebina "upravičenega vzroka" ugotavlja v vsakem konkretnem primeru posebej. Nadalje je pravilno upoštevalo tudi merilo, ki se je izoblikovalo v sodni praksi, in sicer ga je upravičen vzrok lahko vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi procesno dejanje ter da bo vzrok opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma če se ga lahko pripiše naključju, ki se je pripetilo stranki.
OZ člen 179.. ZPP člen 243, 343, 343/4, 346, 346/1.
prometna nezgoda - nosečnost - denarna odškodnina - zavrženje pritožbe - ni pravnega interesa za pritožbo - izvedenec - izvedena priča
Tožnica izpodbija sodbo v celoti. V I. točki sodbe je bilo njenemu zahtevku delno ugodeno, zaradi tega za izpodbijanje te točke nima pravnega interesa, zato je pritožbeno sodišče njeno pritožbo v tem obsegu zavrglo (četrti odstavek 343. in prvi odstavek 346. člena ZPP).
URS člen 22, 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZIZ člen 17, 24, 24/1, 24/2, 58, 58/3.
izvršba - aktivna legitimacija - pravno nasledstvo - listina - prenos terjatve - načelo formalne legalitete - odgovor na ugovor - obrazloženost odgovora - formalne predpostavke izvršbe - materialne predpostavke izvršbe
Ena od materialnih predpostavk za izvršbo, ki mora biti podana že ob izdaji sklepa o izvršbi, je stvarna legitimacija strank. Upnik, ki vloži predlog za izvršbo, mora tako razpolagati z ustrezno listino, ki dokazuje, da je sam upnik terjatve do dolžnika, ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu. V skladu s težnjo po učinkoviti izvršbi zakon sicer dopušča tudi izjemo od tega pravila, saj prvi in drugi odstavek 24. člena ZIZ omogočata, da sodišče dovoli izvršbo tudi v korist osebe, ki v izvršilnem naslovu ni označena kot upnik, oziroma proti osebi, ki v izvršilnem naslovu ni označena kot dolžnik. Pogoj za odstop od načela formalne legalitete pa je, da upnik v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj, oziroma da je bila obveznost prenesena ali je na drug način prešla na novega dolžnika. Če upnik ne razpolaga s tako listino, se prenos terjatve oziroma obveznosti dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku (prvi in drugi odstavek 24. člena ZIZ).
Drži sicer, da mora upnik po tretjem odstavku 58. člena ZIZ v odgovoru na ugovor navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične. Vendar pa ta določba ne posega v pravilo, da mora sodišče določene predpostavke za izvršbo preveriti že ob izdaji sklepa o izvršbi (t. i. začetne predpostavke), niti v prvi in drugi odstavek člena 24 ZIZ, ki uzakonjata izjemo od načela formalne legalitete. Zakon torej dopušča, da se dovoli izvršba tudi v korist osebe, ki v izvršilnem naslovu ni označena kot upnik (oziroma zoper osebo, ki v izvršilnem naslovu ni označena kot dolžnik), vendar pod pogojem, da upnik v izvršilnem predlogu določno označi eno od kvalificiranih listin iz prvega odstavka 24. člena ZIZ, s katero lahko dokaže materialnopravno nasledstvo glede terjatve oziroma obveznosti iz izvršilnega naslova. Če torej ni identitete strank iz izvršilnega predloga in iz izvršilnega naslova, upnik pa tudi ne ravna skladno s 24. členom ZIZ, je predlog za izvršbo nesklepčen in s tem neutemeljen.
solastnina - uporaba dela nepremičnine - neupravičena pridobitev
Toženka ima v posesti tako le svoj del nepremičnine in tožnici tekom postopka ni uspelo izkazati, da bi toženka uporabljala več kot eno polovico. Tožnica ni dokazala, da ji toženka prepoveduje uporabo njenega dela nepremičnine, da ji kakorkoli preprečuje uporabo ali jo pri tem ovira. Celo sama tožnica je izpovedala, da se s toženko ni pogovarjala o tem, da bi se rada vselila v nepremičnino oziroma zahtevala, da se ji dopusti uporaba, niti sedaj več nima te želje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00028337
ZKP člen 285a, 285b, 285c/1-3, 285č, 371/2. URS člen 27.
predobravnavni narok - priznanje krivde - narok za izrek kazenske sankcije - kaznivo dejanje umora - kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti - enotna kazen - nizkotni nagibi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev ustave rs - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - novo sojenje pred drugim sodnikom
Iz dokazov, izvedenih na naroku za izrek kazenske sankcije (točka 6), do katerih se je opredelilo v točkah 8 do 9 in 13, izhaja, da je na predobravnavnem naroku presojalo le dokazno podprtost objektivnih znakov obravnavanih kaznivih dejanj, ni pa v okviru pogoja iz 3. točke prvega odstavka 285.c člena ZKP preverjalo ali je bilo priznanje skladno z opisom v obtožnici glede obdolženčevega subjektivnega odnosa do storjenih kaznivih dejanj in posledično krivde.
Ker presoja utemeljenosti krivdoreka obtožbe z vidika presoje dejanskega stanja, to je v obravnavnem primeru krivde kot enega od izmed temeljnih elementov kaznivega dejanja, in pravne opredelitve kaznivega dejanja, sodi na glavno obravnavo, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zakonsko določbo iz 3. točke prvega odstavka 285.c člena ZKP nepravilno uporabilo.
ZKP sicer ne daje podlage za predstavitev obtožbe na predobravnavnem naroku s strani državnega tožilca, je pa določba 285.c člena ZKP zavezujoča za sodišče, da ugotovi, ali je obdolženec razumel vsebino obtožbe.
To je nujno potrebno zaradi nadaljnjega preizkusa v primeru obdolženčevega priznanja krivde po 3. točki prvega odstavka 285.c člena ZKP. Zadnji pogoj, to je jasnost in popolnost priznanja, je izpolnjen le tedaj, ko je sodišče onkraj vsakega dvoma prepričano o tem, da se je obdolženec v celoti zavedal tega, da poleg storitve kaznivega dejanja priznava tudi krivdo in eno od modalitet kaznivega dejanja, če je teh modalitet več. Zagovor, ki ga je podal obdolženec na naroku za izrek kazenske sankcije, pa kaže na to, da ni dobil ustreznega pravnega pouka glede priznanja krivde na predobravnavnem naroku. S priznanjem se obdolženec odreka številnim procesnim jamstvom: kontradiktorni glavni obravnavi, privilegiju zoper samoobtožbo, večjima deloma pravice do pravnega sredstva ter vsebinske sodne presoje; v obravnavanem primeru glede kvalifikatornih okoliščin.
Do procesnega položaja, kot se je to zgodil v obravnavanem primeru, ko je na naroku za izrek kazenske sankcije obdolženec pojasnjeval zakaj kaznivega dejanja ni storil na način kot se mu očita, smiselno zaradi nizkotnih nagibov, ter predlagal, da se raziščejo okoliščine v zvezi z njegovo osebnostjo, motivom in nagibi, ki so ga vodili k storitvi kaznivega dejanja odvzema življenja oškodovancu, ne bi smelo priti. Skladno z določbo četrtega odstavka 285.č člena ZKP se na naroku za izrek kazenske sankcije v dokaznem postopku izvajajo le dokazi, ki so pomembni za izrek kazenske sankcije (četrti odstavek 285.č člena ZKP), sodišče pa mora pri tem paziti, da se postopek nerazumno ne podaljša. S priznanjem obdolženec prizna dejansko stanje in pravno kvalifikacijo, izrek obsodilne sodbe, sprejet na predobravnavnem naroku, se tako odloži le zato, da se ugotovijo okoliščine, pomembne za odmero kazni, in po izvedenih dokazih na naroku za izrek kazenske sankcije (običajno se prebere izpisek iz kazenske evidence, pridobijo podatki o premoženjskem stanju obdolženca, izjemoma zasliši priča ali izvedenec), predsednik senata izreče sodbo.
Sodišče prve stopnje je napačno ocenilo, da gre za spor zaradi motenja posesti. Tožnik je namreč v tožbi jasno opredelil predmet spora in njegovo vrednost ter navedel dejansko in pravno podlago za svoj zahtevek. Iz tožbe je tako razvidno, da tožnik ne zahteva zgolj provizorične zaščite svoje posesti, ki mu pripada kot solastniku spornih skupnih prostorov stavbe v etažni lastnini, ampak v resnici zahteva varstvo svoje solastninske pravice.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026224
KZ-1 člen 72, 324, 324/1, 324/1-1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-1.
sporno dejansko stanje - nevarna vožnja v cestnem prometu - odvzem vozniškega dovoljenja
Dodati je, da nestrinjanje pritožbe z ugotovljenim dejanskim stanjem, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje gradilo svojo odločitev za zavrnitev dokaznega predloga, ne pomeni, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in je zato obremenjena z zatrjevano bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka, temveč lahko kvečjemu pomeni grajo ugotovljenega dejanskega stanja.
negatorna tožba - vznemirjanje lastninske pravice - potek meje
Sicer pa je prvostopno sodišče pravilno na podlagi skice terenske meritve in priloženih fotografij (priloga A10 do A12) ugotovilo potek meje med zemljišči pravdnih strank med mejnimi kamni 504, 501 in 500 ter pravilno zaključilo, da je sporni del trase električnega pastirja (koli z žico) postavljen na zemljišču tožeče stranke ter tožečo stranko vznemirja pri izvrševanju lastninske pravice na lastnem zemljišču.
odločanje o pravdnih stroških - stroški odvetniških storitev - zastopanje po uradni dolžnosti
V skladu s petim odstavkom 17. člena ZOdv je odvetnik, ki je postavljen po uradni dolžnosti, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00028328
KZ-1 člen 201, 201/2, 201/3, 201/5, 315, 315/1, 315/2, 315/4. ZKP člen 371, 371/1-11.
ogrožanje varnosti pri delu - povzročitev nevarnosti na deloviščih - razveljavitev po uradni dolžnosti - nerazumljiv izrek - blanketna norma
Kaznivo dejanje ogrožanje varnosti pri delu po drugem, tretjem in petem odstavku 201. člena KZ-1, kot se očita obdolženemu M.H., in kaznivo dejanje povzročitev nevarnosti pri gradbeni dejavnosti po prvem, drugem in četrtem odstavku 315. člena KZ-1, kot se očita obdolženi P.Ž.S., sta tipični blanketni kazenskopravni normi, zato mora opis kaznivega dejanja vsebovati tudi navedbo in konkretizacijo zakonskega znaka, določenega v dopolnilni normi, na katero se blanketna dispozicija sklicuje. Pri kaznivem dejanju ogrožanje varnosti pri delu je to kršitev ustreznih predpisov ali tehničnih pravil o varnostnih ukrepih, pri kaznivem dejanju povzročitev nevarnosti pri gradbeni dejavnosti pa kršitev predpisov ali splošno priznanih tehničnih pravil o gradbenih delih.