Druga toženka (nepremičninska družba) se je z aktivnim sodelovanjem pri sklepanju predpogodbe in s privolitvijo v nakazilo kupnine na svoj fiduciarni račun strinjala, da postane skrbnica nakazanih sredstev in se zavezala, da bo z njimi ravnala na dogovorjen način. Drugačne pritožbene navedbe ne vzdržijo pravne presoje, saj bi pomenile, da lahko druga toženka prosto razpolaga s sredstvi strank na svojem fiduciarnem računu, kar ni skladno z naravo in namenom fiduciarnih poslov. Da se je tudi druga toženka zavedala, da je bila z nakazanimi sredstvi dolžna ravnati na predpisan način, in je takšno zavezo sprejela, je razvidno iz dela pritožbe, v katerem priznava, da je bila kupnina nakazana za točno določena nakazila in poplačila in da je bila pri izplačilih vezana na naročilo tožnikov in prvega toženca.
Ker druga toženka ni izkazala, da so bila deponirana denarna sredstva tožnikov porabljena na dogovorjen način in za predviden namen, ta sredstva bodisi še vedno ima in jih mora vrniti tožnikoma, ker je z razvezo predpogodbe odpadla podlaga za njihovo zadrževanje (tretji odstavek 190. člena in drugi odstavek 111. člena OZ), bodisi jih je porabila v nasprotju s sklenjenim dogovorom in jih mora tožnikoma plačati na podlagi pravil o pogodbeni odškodninski odgovornosti (drugi odstavek 239. člena OZ).
Okoliščina, da stranka umakne poravnalno ponudbo, sploh če to stori na zadnjem naroku, ko so nastali že (skoraj) vsi pravdni stroški, in tudi navede razloge za to, za kar gre v tem primeru, ni okoliščina v smislu drugega odstavka 154. člena ZPP, ki bi jo bilo treba upoštevati pri stroškovni odločitvi.
pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - listina, ki je podlaga za vpis - zemljiškoknjižno dovolilo - spojitev listine z zemljiškoknjižnim dovolilom
Po določbi 3. odstavka 33. člena ZZK-1 morajo biti listine, za katere ZZK-1 določa, da morajo biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložene, ker sicer overitev podpisa ni dovoljena, spojene z zemljiškoknjižnim dovolilom. S tem je potrjeno, da so bile listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih oziroma potrdilo o plačilu davkov dejansko pridobljene in je z njimi notar, preden je overitev opravil, razpolagal. S tem tudi postanejo sestavni del listine, ki je podlaga vpisu. Poleg tega mora sodišče preveriti obstoj listin, ki jih zahtevata 37. in 38. člen ZZK-1 (vsebinsko presojo izpolnjenosti pogojev za overitev opravi notar).
ZPVAS člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/2, 8/5, 8/6, 9, 10. ZD člen 136, 136/2. ZDen člen 44, 44/1.
agrarna skupnost - članstvo v agrarni skupnosti - članstvo agrarne skupnosti kot pogoj za dedovanje v naravi - denacionalizacija - denarna odškodnina - določanje vrednosti podržavljenega zemljišča - odpoved dedovanju v korist sodediča
ZPVAS je denacionalizacijski predpis, saj gre za plačilo odškodnine kot oblike denacionalizacije s strani zavezancev upravičencem, če premoženja niso dobili vrnjenega v naravi. V primeru pokojnih upravičencev se zato vtoževani zahtevek pravilno glasi na plačilo odškodnine v korist pokojnih upravičencev v deležu, ki odpade na posameznega upravičenca. Ker pa je odškodnina premoženjska pravica, se vrača individualno določenim subjektom, konkretno članom bivše agrarne skupnosti, ki so hkrati člani novoustanovljene agrarne skupnosti oziroma njihovim pravnim naslednikom.
Za utemeljenost tožbenega zahtevka morajo tako tožniki zatrjevati in izkazati: - da so bili tožniki oziroma, da so bili tožnikovi pravni predniki pred podržavljanjem člani agrarne skupnosti, ki jim je bilo premoženje odvzeto po predpisih iz 1. člena ZPVAS; - da so tožniki člani ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti; - da so denacionalizacijski upravičenci oziroma njihovi pravni nasledniki pravočasno (do 30. 6. 2001) vložili zahtevek za povrnitev premoženjskih pravic, tako v naravi, kar je bilo predmet odločanja v upravnem postopku, kot v obliki odškodnine, kar je predmet odločanja v tem postopku (primerjaj 9. člena ZPVAS) ; - ter da denacionalizacijskim upravičencem premoženja zaradi stvarnih ali pravnih ovir ni bilo mogoče vrniti v naravi. 4. člen ZPAVS v prvem odstavku za člane agrarne skupnosti določa še pogoj državljanstva RS.
Temeljno pravilo za določanje vrednosti podržavljenega premoženja je postavljeno v prvem odstavku 44. člena ZDen, ki določa, da se vrednost podržavljenega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljanja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti, ki pa je ugotovljena na podlagi podzakonskih aktov iz 44. člena ZDen. V pravni literaturi in praksi je zastopano enotno stališče, da je ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja, ki ga ni mogoče vrniti v naravi, na podlagi metodologije podzakonskih aktov, kompromis med resničnim prikrajšanjem upravičencev in zmožnostjo države to prikrajšanje omiliti, saj bi bil cilj vzpostaviti prejšnje stanje (torej plačati polno vrednost) nedosegljiv, zaradi česar lahko nastane tudi izrazit razkorak med odškodnino, določeno na podlagi metodologije podzakonskih aktov in med tržno vrednostjo podržavljenih zemljišč, in da odškodnina po ZDen ni pravična denarna odškodnina po splošnih pravilih civilnega prava.
ugotovitev lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičnini - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - sklep o izročitvi nepremičnine - pravnomočnost sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - sklep o vknjižbi - deklaratoren vpis v zemljiško knjigo - priposestvovanje lastninske pravice - pravno nasledstvo - pridobitev lastninske pravice s sodno odločbo - izviren način pridobitve lastninske pravice
Pravni prednik tožnikov je sporno nepremičnino kupil v stečajnem postopku. Lastninsko pravico je zato pridobil že s pravnomočnostjo sklepa stečajnega senata o izročitvi nepremičnine, potem ko je s stečajnim upraviteljem sklenil prodajno pogodbo z dne 31. 5. 1999. Sklep o vknjižbi lastninske pravice na kupca je namreč v takšnem primeru le deklaratorne narave. Pravni prednik tožnikov bi torej v razmerju do toženke lahko uveljavljal svojo lastninsko pravico še pred iztekom predpisane priposestvovalne dobe. Ne glede na to pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je že pravni prednik tožnikov izpolnil tudi pogoje za priposestvovanje lastninske pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00027638
ZPP člen 286, 315, 315/1, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14.
odškodnina - nepremoženjska škoda - obseg škode - vmesna sodba - temelj tožbenega zahtevka - vzročna zveza - višina odškodninskega zahtevka - degenerativne spremembe - neme degenerativne spremembe - deljena vzročnost - trditvena podlaga - teorija jajčne lupine - osebne lastnosti in stanje oškodovanca - pravočasnost predloženih dokazov
Toženkin ugovor, da vtoževana tožnikova nepremoženjska škoda ni vsa v vzročni zvezi s poškodbo, temveč je posledica tožnikovega predhodnega bolezenskega stanja (degenerativnih sprememb), je povezan z vprašanjem obsega škode, ta pa z odmero pravične denarne odškodnine. Zato ga je treba obravnavati pri odločanju o višini odškodninske terjatve oziroma utemeljenosti višine tožbenega zahtevka. V nasprotju s tem materialnopravnim izhodiščem ga je sodišče napačno obravnavalo pri vzročni zvezi in s tem ponovno poseglo v temelj obravnavanega tožbenega zahtevka.
Neme degenerativne spremembe, zaradi katerih oškodovanec pred škodnim dogodkom ni trpel neugodnih posledic, kot jih v obravnavanem primeru ugotavlja sodišče prve stopnje, niso pravno relevanten (so)vzrok v škodnem dogodku nastale nepremoženjske škode. To pa pomeni, da je v primerih, kadar šele škodni dogodek povzroči manifestnost degenerativnih sprememb, celoten obseg škode v vzročni zvezi s škodnim dogodkom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00026370
ZPP člen 8, 286. OZ člen 569, 571.
dokazna ocena - izpoved priče - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - prvi narok za glavno obravnavo - posojilna pogodba - pravilna izpolnitev - izpolnitev tretjemu
Obveznost je lahko izpolnjena tudi osebi, ki jo določi sam upnik.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51.
dopolnitev izvedenskega mnenja - odmera nagrade izvedencu - sklep o zavrnitvi predloga - dodatna vprašanja izvedencu
Pritožnik je v dopolnitvi izvedenskega mnenja zgolj (ponovno) zapisal, od kod je črpal podatke za svoje zaključke, kar pa po prepričanju pritožbenega sodišča ne predstavlja dopolnitve izvedenskega mnenja v smislu 51. člena Pravilnika. Ne gre namreč za odgovore na nova strokovna vprašanja, ki bi izvedencu nalagala ponovni študij spisa, nove meritve in zaključke, temveč zgolj tehnično pojasnilo, na podlagi česa je prišel do svojih ugotovitev.
ZFPPIPP člen 245, 251, 383, 383/1, 386, 386/1. ZPP člen 208, 208/4, 286, 286/1, 286/3, 339, 339/2, 339/2-11.
postopek osebnega stečaja - pravočasnost pritožbe - vročitev sodbe - denarna terjatev - omejena poslovna sposobnost - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - vpliv na obseg stečajne mase - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - dopustno navajanje novih dejstev
Toženke v postopku pred sodiščem prve stopnje od začetka postopka osebnega stečaja dalje ni zastopal zakoniti zastopnik, zaradi česar je izpodbijana odločitev obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZASP člen 31, 81, 81/1, 146, 147, 156, 156/1, 157/7.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - javna priobčitev glasbenih del - kabelska retransmisija glasbenih del - razmerje med filmsko in predobstoječo glasbo - skupni sporazum - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - honorar po licenčni pogodbi - običajen avtorski honorar - minimalni honorar - primernost tarife - neobstoj veljavne tarife
Stališče Vrhovnega sodišča RS glede načina zapolnitve tarifne praznine (s pomočjo nadomestila 0,198 EUR na naročnika mesečno v vseh obstoječih in bodočih sporih v zvezi s kabelsko retransmisijo glasbenih del, dokler veljavna tarifa ne bo pravnomočno določena ali sporazumno dogovorjena, in v primeru odsotnosti jasnih in prepričljivih argumentov, da je takšna tarifa občutno previsoka ali prenizka), je mogoče razumeti le na en način, in sicer kot napotek za uporabo (začasne) tarife (ki šteje za običajno plačilo v smislu 81. člena ZASP), zaradi česar tudi ni moč reči, da je Vrhovno sodišče RS preseglo svoje pristojnosti oziroma da je poseglo v pristojnost Sveta za avtorsko pravo.
ugovor zoper plačilni nalog - rok za ugovor zoper plačilni nalog - vročanje pisanj pooblaščencu - sprememba sedeža
Kadar ima stranka v postopku pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu. Zato v zvezi z vročanjem plačilnega naloga ni pomembno, da je tožena stranka v vmesnem obdobju, ki ga v pritožbi niti ni konkretizirala, spremenila sedež.
vrnitev zaplenjenega premoženja - predmet - ugotavljanje vrednosti zaplenjenega premoženja - cenitev vrednosti nepremičnine
Odločeno je o vrnitvi nepremičnin, ki so bile ob zaplembi označene z vl. št. 85 k. o. Y in z vl. št. 518 k. o. B. Zaplenjene nepremičnine so bile v obeh primerih last zdaj pokojnega upravičenca do 1/2. V takšnem obsegu so mu bile tudi zaplenjene.
Ker v postopku na prvi stopnji s pomočjo izvedenca ugotovljena vrednost zaplenjenih nepremičnin ni bila sporna, so pritožbeni pomisleki glede nje neutemeljeni.
OZ člen 174, 174/1, 179. ZPP člen 224, 224/1, 224/4.
odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - poškodbe okolčja - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za premoženjsko škodo - javna listina
Dve temeljni načeli za odmero denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine.
odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti - začetek postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - sposobnost razumeti pomen sodnega postopka - nerazsodnost - sposobnost sodelovanja na obravnavi - duševne motnje
Iz mnenja izvedenke, ki je bilo izdelano v drugem postopku, izhaja, da nasprotna udeleženka ni zmožna na ustrezen način sodelovati v postopku in skrbeti za svoje pravice in koristi. Iz zemljiškoknjižnega izpiska z dne 7. 8. 2018 izhaja, da so na nepremičnini nasprotne udeleženke vpisane zastavne pravice za poplačilo terjatev, ki bistveno presegajo vrednost delnega plačila, ki ga navaja nasprotna udeleženka v pritožbi. Na podlagi teh dokazov je s stopnjo verjetnosti izkazano, da so duševne težave nasprotne udeleženke lahko povzročile njeno nerazsodnost in da zaradi teh duševnih težav nasprotna udeleženka ni sposobna zavestno in preudarno oblikovati lastne volje glede poplačila terjatev in s tem povezanim razpolaganjem s svojim premoženjem ter da ne razume pomena in posledic teh (opustitvenih) ravnanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00027658
OZ člen 165, 169, 280, 280/1, 287, 288, 299, 299/1, 299/2, 378. ZDavP-2 člen 12. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3. ZPP člen 40, 216, 216/1.
neposlovna odškodninska obveznost - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - delna izpolnitev - delno plačilo odškodnine - vračunavanje obresti in glavnice - vrstni red vračunavanja - dogovor pogodbenikov o vrstnem redu vračunavanja - tuja nega in pomoč - izgubljeni zaslužek - zakonske zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - zapadlost terjatve - zamuda - nastanek zamude - poziv upnika na plačilo - uspeh v pravdi - akontacija dohodnine - plačilo dohodnine od izplačane odškodnine - plačilo davčnega odtegljaja za upnika s strani dolžnika - davčna obveznost - pristojnost davčnega organa - bruto znesek odškodnine - potni stroški - pravica do popolne odškodnine - določitev višine odškodnine po prostem preudarku - stroški postopka - vrednost spornega predmeta
Pravilo iz 288. člena OZ, po katerem se dolžnikova delna izpolnitev vračunava tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica, pri neposlovnih odškodninskih obveznostih ne more priti v poštev. Obseg škode oziroma višina denarne odškodnine se namreč določa (šele) z dnem izdaje prvostopenjske sodbe, prav tako se časovna točka zapadlosti pri odškodninskih obveznostih določa šele z dnem izdaje prvostopenjske sodbe.
Zakonske zamudne obresti od prisojene (neplačane) odškodnine, ki je zapadla v plačilo pred vložitvijo tožbe, tečejo od vložitve tožbe dalje in ne šele od dneva delnega plačila, kot je odločilo sodišče prve stopnje. Najkasneje od vložitve tožbe je namreč toženka v zamudi s plačilom prisojenega zneska (drugi odstavek 299. člena OZ).
Tožnik ni navedel, kdaj je toženko pred pravdo pozval k izpolnitvi obveznosti, je pa iz poravnalne ponudbe toženke tožniku z dne 18. 10. 2010 izhajalo, da je bilo to gotovo pred datumom te ponudbe. Ob upoštevanju navedenega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik od 18. 10. 2010 dalje upravičen do plačila zakonskih zamudnih obresti od posameznih mesečnih zneskov iz naslova izgubljenega zaslužka, ki so zapadli v plačilo v obdobju pred 18. 10. 2010, in ne od zapadlosti vsakega posameznega mesečnega zneska dalje do plačila, kot je bilo vtoževano.
Ker tožnik tožbe za med pravdo plačane zneske ni umaknil, čeprav bi to lahko storil, je sodišče prve stopnje pri oceni uspeha pravdnih strank pravilno upoštevalo, da tožnik ni uspel (tudi) glede med pravdo plačanih zneskov odškodnin.
Davčna obveznost plačnika davka, da v imenu davčnega zavezanca in za njegov račun izračuna, odtegne in plača davek, nastane šele v trenutku izplačila dohodka. V času sodnega odločanja glede utemeljenosti zahtevka za povrnitev škode obveznosti obračuna in izplačila davčnega odtegljaja v zvezi z zneskom odškodnine še ni, saj odškodnina tožniku še ni dosojena niti izplačana.
pridržanje osebe na zaprtem oddelku psihiatrične zdravstvene organizacije - narok na kraju samem - ogrožanje življenja s samomorom
Sodišče je opravilo narok na kraju samem (v psihiatrični bolnišnici) in zaslišalo nasprotnega udeleženca, postavilo pa je tudi izvedenca psihiatrične stroke, na katerega mnenje je tudi oprlo svojo odločitev o pridržanju nasprotnega udeleženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00027648
OZ člen 50, 50/2, 393, 393/1, 393/3. ZN člen 3. ZPP člen 14, 224, 224/4, 286, 286/1, 286/4, 286b, 286b/1, 289, 289/2, 289/3, 303. SPZ člen 18, 132, 201, 201/1, 201/2, 202, 202/1.
pogodba o odsvojitvi poslovnih deležev - prenos poslovnega deleža - namen zavarovanja terjatve - ničnost pogodbe - fiduciarni posel - obličnost - oblika kot pogoj za veljavnost pogodbe - navidezna (simulirana) pogodba - notarski zapis - javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - izpodbojna pravna domneva - volja pogodbenih strank - resnična volja pogodbenih strank - namen pogodbe - trditveno in dokazno breme - prikrit pravni posel - veljavnost prikrite pogodbe - soglasje volj o navideznosti pogodbe - prenos lastninske pravice v zavarovanje - prepoved komisornega dogovora - opcija povratne prodaje - pravica stranke do izvedbe predlaganih dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - vzdrževanje reda na glavni obravnavi - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - prekluzija trditev in dokazov - deljive obveznosti in terjatve
Okoliščina, da je bila pogodba o odsvojitvi poslovnih deležev zapisana v notarskem zapisu, ni ovira za presojo, da je pogodba navidezna.
Fiduciaren posel je veljaven, če je sklenjen v predpisani obliki (notarski zapis) in če vsebuje varovalke, ki preprečujejo zlorabo upnika zoper dolžnika (tj. varovalke, ki izključujejo možnost, da bi upnik prejel stvar, ki je vredna več kot njegova terjatev). Take varovalke predstavljajo klavzule, ki določajo, da lahko upnik v primeru neizpolnitve dolžnikove obveznosti bodisi obdrži lastninsko pravico nad stvarjo za primerno (tržno) ceno, ki jo določi nekdo tretji, morebitni presežek med vrednostjo stvari in vrednostjo terjatve pa vrne dolžniku, bodisi proda stvar (sam ali s posredovanjem tretjega) in se poplača iz izkupička, presežek pa vrne dolžniku. Dogovor, na podlagi katerega dolžnik pristane na (dokončno) izgubo lastninske pravice nad stvarjo, če ne bo izpolnil svoje obveznosti, je brez omenjenih varovalk/klavzul (zaradi kršitve določbe 132. člena SPZ) ničen.
Z dogovorom, ki je tožencu omogočal, da v primeru neizpolnitve obveznosti iz posojilnih pogodb ostane imetnik poslovnih deležev, je bil dosežen učinek komisornega dogovora. Ker ne pogodba o odsvojitvi poslovnih deležev ne sporazum z dne 3. 5. 2012 ne vsebujeta klavzul, ki bi izključevale možnost izigravanja namena prepovedi iz 132. člena SPZ, je materialnopravno pravilna odločitev, da je pogodba o odsvojitvi poslovnih deležev (kot del dogovora o fiduciarnem prenosu poslovnih deležev) nična.
predhodni preizkus tožbe - res transacta - procesna ovira za meritorno odločanje - negativna procesna predpostavka - izvršilni naslov - vznemirjanje lastninske pravice
Toženčeva obveznost, ki izhaja iz sodne poravnave, da bo do dogovorjenega roka (poleg objektov) odstranil tudi premične stvari, ki jih uporablja na spornih nepremičninah, lahko velja le za tiste njegove stvari, ki so tam že bile ob sklenitvi poravnave. Toženec se namreč v poravnavi ni zavezal, da v bodoče ne bo več na tak ali podoben način (z nameščanjem in hrambo drugih oziroma dodatnih stvari) posegal v lastninsko pravico tožnikov.
odločanje o pravdnih stroških - stroški odvetniških storitev - zastopanje po uradni dolžnosti
V skladu s petim odstavkom 17. člena ZOdv je odvetnik, ki je postavljen po uradni dolžnosti, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.