elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - izvedenec geodetske stroke - etažna lastnina
Z vmesnim sklepom, ki ga predvideva šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1, sodišče ne odloča o tem, ali posamezne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k določenim stavbam v etažni lastnini in zato tudi ne o lastninski pravici glede teh nepremičnin. Po tej določbi sodišče presoja zgolj o tem, ali je elaborat, ki ga je v obravnavani zadevi izdelala izvedenka geodetske stroke, primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru.
Izčrpanje zavarovalne vsote je možno uveljavljati kot spremenjeno okoliščino v pravdi za ukinitev rente.
Omejitev zavarovalne vsote je dejstvo, ki ima podlago v zakonu, in z dnem, ko je tožnik toženca obvestil, da je vsota izčrpana, bi se moral zavedati, da lahko nastopi dolžnost vračila zneskov, izterjanih preko zavarovalne vsote.
Okoliščina, da stranka umakne poravnalno ponudbo, sploh če to stori na zadnjem naroku, ko so nastali že (skoraj) vsi pravdni stroški, in tudi navede razloge za to, za kar gre v tem primeru, ni okoliščina v smislu drugega odstavka 154. člena ZPP, ki bi jo bilo treba upoštevati pri stroškovni odločitvi.
ZASP člen 31, 81, 81/1, 146, 147, 156, 156/1, 157/7.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - javna priobčitev glasbenih del - kabelska retransmisija glasbenih del - razmerje med filmsko in predobstoječo glasbo - skupni sporazum - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - honorar po licenčni pogodbi - običajen avtorski honorar - minimalni honorar - primernost tarife - neobstoj veljavne tarife
Stališče Vrhovnega sodišča RS glede načina zapolnitve tarifne praznine (s pomočjo nadomestila 0,198 EUR na naročnika mesečno v vseh obstoječih in bodočih sporih v zvezi s kabelsko retransmisijo glasbenih del, dokler veljavna tarifa ne bo pravnomočno določena ali sporazumno dogovorjena, in v primeru odsotnosti jasnih in prepričljivih argumentov, da je takšna tarifa občutno previsoka ali prenizka), je mogoče razumeti le na en način, in sicer kot napotek za uporabo (začasne) tarife (ki šteje za običajno plačilo v smislu 81. člena ZASP), zaradi česar tudi ni moč reči, da je Vrhovno sodišče RS preseglo svoje pristojnosti oziroma da je poseglo v pristojnost Sveta za avtorsko pravo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00026123
OZ člen 164, 164/4, 171, 171/1. ZPP člen 7, 337, 337/1.
nepremoženjska škoda - čast in dobro ime - razžalitev - duševne bolečine - dokaz z izvedencem - neizvedba dokaza - višina odškodnine - deljena odgovornost - prispevek oškodovanca - trditveno in dokazno breme - izgubljeni zaslužek - odprava škode - vzpostavitev prejšnjega stanja - plačilo odškodnine
Sodišče prve stopnje nima podlage, da samo mimo podanih trditev tožene stranke sklepa o obstoju deljene odgovornosti in prispevku tožeče stranke (oškodovanca).
pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - listina, ki je podlaga za vpis - zemljiškoknjižno dovolilo - spojitev listine z zemljiškoknjižnim dovolilom
Po določbi 3. odstavka 33. člena ZZK-1 morajo biti listine, za katere ZZK-1 določa, da morajo biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložene, ker sicer overitev podpisa ni dovoljena, spojene z zemljiškoknjižnim dovolilom. S tem je potrjeno, da so bile listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih oziroma potrdilo o plačilu davkov dejansko pridobljene in je z njimi notar, preden je overitev opravil, razpolagal. S tem tudi postanejo sestavni del listine, ki je podlaga vpisu. Poleg tega mora sodišče preveriti obstoj listin, ki jih zahtevata 37. in 38. člen ZZK-1 (vsebinsko presojo izpolnjenosti pogojev za overitev opravi notar).
Toženec je nedopustno posegel v posest tožnikov, ko je na delu svoje nepremičnine, ki sta ga tožnika uporabljala za parkiranje in kot prostor za smetnjak, postavil sporno betonsko ploščo. Tožnikoma je s tem onemogočil, da na dotedanji način izvršujeta svojo posest oziroma dejansko oblast nad navedenim delom toženčeve nepremičnine.
Zaradi delnega umika tožbe v ugotovitvenem delu posebni stroški niso nastali, vendar pa je bil zavrnjen tudi tisti del zahtevka, ki se nanaša na domnevno onemogočanje dostopa tožnikov do njune hiše. Ta del zahtevka je zagotovo enakovreden tistemu, ki se nanaša na onemogočeno parkiranje in puščanje smeti. Tožnika v pritožbi neupravičeno poskušata zmanjšati njegov pomen. Če je res, da za vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja zadošča že odstranitev sporne betonske plošče, kot pojasnjujeta v pritožbi, potem je bil tisti del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na onemogočanje dostopa do hiše tožnikov, očitno nepotreben.
stroški postopka - odmera stroškov - odvetniški stroški - odvetniška tarifa - vrednost točke - sprememba vrednosti točke
Zmotno je materialnopravno stališče pritožbe, da bi smelo sodišče prve stopnje novo vrednost odvetniške točke (0,60 EUR) uporabiti le za stroške, nastale po dnevu, ko je začela veljati nova vrednost točke (dne 6. 4. 2019). Po utrjenem stališču sodne prakse obveznost povrnitve stroškov postopka nastane z odločbo sodišča, s katero sodišče odloči, kdo je dolžan povrniti stroške postopka, katere in v kakšni višini. Sodišče prve stopnje je stroške odmerilo s sklepom dne 9. 5. 2019, ko je že veljala nova vrednost točke, zato je pri odmeri stroškov tudi pravilno uporabilo vrednost točke 0,60 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00027641
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 339, 339/2, 339/2-7. ZDen člen 3, 4, 32, 88. OZ člen 131, 131/1, 132.
odškodninska odgovornost - denacionalizacija - nedopustno ravnanje - vračilo nepremičnine v naravi - ovire za vrnitev nepremičnin v naravi - plačilo odškodnine - denarno nadomestilo - oddaja zemljišča v družbeni lastnini za gradnjo - odločba o denacionalizaciji - nesklepčnost tožbe - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - poziv sodišča za odpravo nesklepčnosti tožbe
Ovira za vračilo stavbnega zemljišča v naravi ni le obstoj objekta, ki ni v lasti denacionalizacijskega upravičenca, ampak tudi oddaja za gradnjo pred uveljavitvijo ZDen.
Iz ugotovitev v odločbi o denacionalizaciji, ki jo je tožnik predložil kot dokaz, da je v letu 1981 pritožnica pridobila lokacijsko dovoljenje in da je bil v letu 1983 del športnega parka že zgrajen, utemeljujejo sklep, da je bila obravnavana nepremičnina že pred uveljavitvijo ZDen oddana za gradnjo in da je investitor dotlej tudi že pričel z gradnjo. Tožbenega molka o neobstoju drugih ovir za vračilo obravnavane nepremičnine v naravi zato ni mogoče več razumeti kot posredno zatrjevanega izostanka ostalih ovir. Ker kažejo na to, da zatrjevana pozidava po uveljavitvi ZDen ni bila edina ovira za vračilo v naravi, ima tožbeni molk o dejstvih, ki bi izključevale možnost tega sklepa, za posledico nesklepčnost tožbe. Pozidavo (in dozidavo) objekta na zemljišču, ki je bil oddan za gradnjo pred uveljavitvijo ZDen, je namreč že zakon določil kot oviro za vračilo v naravi in zato ne more biti podana vzročna zveza med toženkinim ravnanjem in zatrjevano škodo niti tožnik s toženkinim ravnanjem ni bil oškodovan in zato očitano ji ravnanje ni bilo nedopustno. Ker v tožbi manjkajo navedbe, ki bi nudile podlago za sklep, da je bila edina ovira za vračilo v naravi dejstvo, da na njem stoji objekt, ki ni v tožnikovi lasti (oziroma v lasti denacionalizacijskega upravičenca), in ki je bil postavljen po uveljavitvi ZDen, tožba ni sklepčna.
ZFPPIPP člen 245, 251, 383, 383/1, 386, 386/1. ZPP člen 208, 208/4, 286, 286/1, 286/3, 339, 339/2, 339/2-11.
postopek osebnega stečaja - pravočasnost pritožbe - vročitev sodbe - denarna terjatev - omejena poslovna sposobnost - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - vpliv na obseg stečajne mase - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - dopustno navajanje novih dejstev
Toženke v postopku pred sodiščem prve stopnje od začetka postopka osebnega stečaja dalje ni zastopal zakoniti zastopnik, zaradi česar je izpodbijana odločitev obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - elaborat - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - izpodbijanje pravilnosti odločbe - presoja pravilnosti in zakonitosti prvostopne odločbe - nerelevantne pritožbene navedbe - končna odločba
Odločanje o tem, ali novo nastale parcele pripadajo stavbi, ki je v etažni lastnini predlagateljev, bo predmet končne odločitve o določitvi pripadajočega zemljišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00027638
ZPP člen 286, 315, 315/1, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14.
odškodnina - nepremoženjska škoda - obseg škode - vmesna sodba - temelj tožbenega zahtevka - vzročna zveza - višina odškodninskega zahtevka - degenerativne spremembe - neme degenerativne spremembe - deljena vzročnost - trditvena podlaga - teorija jajčne lupine - osebne lastnosti in stanje oškodovanca - pravočasnost predloženih dokazov
Toženkin ugovor, da vtoževana tožnikova nepremoženjska škoda ni vsa v vzročni zvezi s poškodbo, temveč je posledica tožnikovega predhodnega bolezenskega stanja (degenerativnih sprememb), je povezan z vprašanjem obsega škode, ta pa z odmero pravične denarne odškodnine. Zato ga je treba obravnavati pri odločanju o višini odškodninske terjatve oziroma utemeljenosti višine tožbenega zahtevka. V nasprotju s tem materialnopravnim izhodiščem ga je sodišče napačno obravnavalo pri vzročni zvezi in s tem ponovno poseglo v temelj obravnavanega tožbenega zahtevka.
Neme degenerativne spremembe, zaradi katerih oškodovanec pred škodnim dogodkom ni trpel neugodnih posledic, kot jih v obravnavanem primeru ugotavlja sodišče prve stopnje, niso pravno relevanten (so)vzrok v škodnem dogodku nastale nepremoženjske škode. To pa pomeni, da je v primerih, kadar šele škodni dogodek povzroči manifestnost degenerativnih sprememb, celoten obseg škode v vzročni zvezi s škodnim dogodkom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00027658
OZ člen 165, 169, 280, 280/1, 287, 288, 299, 299/1, 299/2, 378. ZDavP-2 člen 12. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3. ZPP člen 40, 216, 216/1.
neposlovna odškodninska obveznost - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - delna izpolnitev - delno plačilo odškodnine - vračunavanje obresti in glavnice - vrstni red vračunavanja - dogovor pogodbenikov o vrstnem redu vračunavanja - tuja nega in pomoč - izgubljeni zaslužek - zakonske zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - zapadlost terjatve - zamuda - nastanek zamude - poziv upnika na plačilo - uspeh v pravdi - akontacija dohodnine - plačilo dohodnine od izplačane odškodnine - plačilo davčnega odtegljaja za upnika s strani dolžnika - davčna obveznost - pristojnost davčnega organa - bruto znesek odškodnine - potni stroški - pravica do popolne odškodnine - določitev višine odškodnine po prostem preudarku - stroški postopka - vrednost spornega predmeta
Pravilo iz 288. člena OZ, po katerem se dolžnikova delna izpolnitev vračunava tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica, pri neposlovnih odškodninskih obveznostih ne more priti v poštev. Obseg škode oziroma višina denarne odškodnine se namreč določa (šele) z dnem izdaje prvostopenjske sodbe, prav tako se časovna točka zapadlosti pri odškodninskih obveznostih določa šele z dnem izdaje prvostopenjske sodbe.
Zakonske zamudne obresti od prisojene (neplačane) odškodnine, ki je zapadla v plačilo pred vložitvijo tožbe, tečejo od vložitve tožbe dalje in ne šele od dneva delnega plačila, kot je odločilo sodišče prve stopnje. Najkasneje od vložitve tožbe je namreč toženka v zamudi s plačilom prisojenega zneska (drugi odstavek 299. člena OZ).
Tožnik ni navedel, kdaj je toženko pred pravdo pozval k izpolnitvi obveznosti, je pa iz poravnalne ponudbe toženke tožniku z dne 18. 10. 2010 izhajalo, da je bilo to gotovo pred datumom te ponudbe. Ob upoštevanju navedenega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik od 18. 10. 2010 dalje upravičen do plačila zakonskih zamudnih obresti od posameznih mesečnih zneskov iz naslova izgubljenega zaslužka, ki so zapadli v plačilo v obdobju pred 18. 10. 2010, in ne od zapadlosti vsakega posameznega mesečnega zneska dalje do plačila, kot je bilo vtoževano.
Ker tožnik tožbe za med pravdo plačane zneske ni umaknil, čeprav bi to lahko storil, je sodišče prve stopnje pri oceni uspeha pravdnih strank pravilno upoštevalo, da tožnik ni uspel (tudi) glede med pravdo plačanih zneskov odškodnin.
Davčna obveznost plačnika davka, da v imenu davčnega zavezanca in za njegov račun izračuna, odtegne in plača davek, nastane šele v trenutku izplačila dohodka. V času sodnega odločanja glede utemeljenosti zahtevka za povrnitev škode obveznosti obračuna in izplačila davčnega odtegljaja v zvezi z zneskom odškodnine še ni, saj odškodnina tožniku še ni dosojena niti izplačana.
odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti - začetek postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - sposobnost razumeti pomen sodnega postopka - nerazsodnost - sposobnost sodelovanja na obravnavi - duševne motnje
Iz mnenja izvedenke, ki je bilo izdelano v drugem postopku, izhaja, da nasprotna udeleženka ni zmožna na ustrezen način sodelovati v postopku in skrbeti za svoje pravice in koristi. Iz zemljiškoknjižnega izpiska z dne 7. 8. 2018 izhaja, da so na nepremičnini nasprotne udeleženke vpisane zastavne pravice za poplačilo terjatev, ki bistveno presegajo vrednost delnega plačila, ki ga navaja nasprotna udeleženka v pritožbi. Na podlagi teh dokazov je s stopnjo verjetnosti izkazano, da so duševne težave nasprotne udeleženke lahko povzročile njeno nerazsodnost in da zaradi teh duševnih težav nasprotna udeleženka ni sposobna zavestno in preudarno oblikovati lastne volje glede poplačila terjatev in s tem povezanim razpolaganjem s svojim premoženjem ter da ne razume pomena in posledic teh (opustitvenih) ravnanj.
vrnitev zaplenjenega premoženja - predmet - ugotavljanje vrednosti zaplenjenega premoženja - cenitev vrednosti nepremičnine
Odločeno je o vrnitvi nepremičnin, ki so bile ob zaplembi označene z vl. št. 85 k. o. Y in z vl. št. 518 k. o. B. Zaplenjene nepremičnine so bile v obeh primerih last zdaj pokojnega upravičenca do 1/2. V takšnem obsegu so mu bile tudi zaplenjene.
Ker v postopku na prvi stopnji s pomočjo izvedenca ugotovljena vrednost zaplenjenih nepremičnin ni bila sporna, so pritožbeni pomisleki glede nje neutemeljeni.
pridržanje osebe na zaprtem oddelku psihiatrične zdravstvene organizacije - narok na kraju samem - ogrožanje življenja s samomorom
Sodišče je opravilo narok na kraju samem (v psihiatrični bolnišnici) in zaslišalo nasprotnega udeleženca, postavilo pa je tudi izvedenca psihiatrične stroke, na katerega mnenje je tudi oprlo svojo odločitev o pridržanju nasprotnega udeleženca.
Toženec, ki je na vozilu zavarovanca tožeče stranke s storitvijo kaznivega dejanja povzročil premoženjsko škodo v višini 4.984,44 EUR, mora na podlagi subrogacije skladno s prvim odstavkom 963. člena OZ povrniti tožeči stranki izplačano zavarovalnino, skupaj z obračunanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi do vložitve tožbe.
solastnina - uporaba dela nepremičnine - neupravičena pridobitev
Toženka ima v posesti tako le svoj del nepremičnine in tožnici tekom postopka ni uspelo izkazati, da bi toženka uporabljala več kot eno polovico. Tožnica ni dokazala, da ji toženka prepoveduje uporabo njenega dela nepremičnine, da ji kakorkoli preprečuje uporabo ali jo pri tem ovira. Celo sama tožnica je izpovedala, da se s toženko ni pogovarjala o tem, da bi se rada vselila v nepremičnino oziroma zahtevala, da se ji dopusti uporaba, niti sedaj več nima te želje.