pridržanje osebe na zaprtem oddelku psihiatrične zdravstvene organizacije - narok na kraju samem - ogrožanje življenja s samomorom
Sodišče je opravilo narok na kraju samem (v psihiatrični bolnišnici) in zaslišalo nasprotnega udeleženca, postavilo pa je tudi izvedenca psihiatrične stroke, na katerega mnenje je tudi oprlo svojo odločitev o pridržanju nasprotnega udeleženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00027641
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 339, 339/2, 339/2-7. ZDen člen 3, 4, 32, 88. OZ člen 131, 131/1, 132.
odškodninska odgovornost - denacionalizacija - nedopustno ravnanje - vračilo nepremičnine v naravi - ovire za vrnitev nepremičnin v naravi - plačilo odškodnine - denarno nadomestilo - oddaja zemljišča v družbeni lastnini za gradnjo - odločba o denacionalizaciji - nesklepčnost tožbe - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - poziv sodišča za odpravo nesklepčnosti tožbe
Ovira za vračilo stavbnega zemljišča v naravi ni le obstoj objekta, ki ni v lasti denacionalizacijskega upravičenca, ampak tudi oddaja za gradnjo pred uveljavitvijo ZDen.
Iz ugotovitev v odločbi o denacionalizaciji, ki jo je tožnik predložil kot dokaz, da je v letu 1981 pritožnica pridobila lokacijsko dovoljenje in da je bil v letu 1983 del športnega parka že zgrajen, utemeljujejo sklep, da je bila obravnavana nepremičnina že pred uveljavitvijo ZDen oddana za gradnjo in da je investitor dotlej tudi že pričel z gradnjo. Tožbenega molka o neobstoju drugih ovir za vračilo obravnavane nepremičnine v naravi zato ni mogoče več razumeti kot posredno zatrjevanega izostanka ostalih ovir. Ker kažejo na to, da zatrjevana pozidava po uveljavitvi ZDen ni bila edina ovira za vračilo v naravi, ima tožbeni molk o dejstvih, ki bi izključevale možnost tega sklepa, za posledico nesklepčnost tožbe. Pozidavo (in dozidavo) objekta na zemljišču, ki je bil oddan za gradnjo pred uveljavitvijo ZDen, je namreč že zakon določil kot oviro za vračilo v naravi in zato ne more biti podana vzročna zveza med toženkinim ravnanjem in zatrjevano škodo niti tožnik s toženkinim ravnanjem ni bil oškodovan in zato očitano ji ravnanje ni bilo nedopustno. Ker v tožbi manjkajo navedbe, ki bi nudile podlago za sklep, da je bila edina ovira za vračilo v naravi dejstvo, da na njem stoji objekt, ki ni v tožnikovi lasti (oziroma v lasti denacionalizacijskega upravičenca), in ki je bil postavljen po uveljavitvi ZDen, tožba ni sklepčna.
ugovor zoper plačilni nalog - rok za ugovor zoper plačilni nalog - vročanje pisanj pooblaščencu - sprememba sedeža
Kadar ima stranka v postopku pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu. Zato v zvezi z vročanjem plačilnega naloga ni pomembno, da je tožena stranka v vmesnem obdobju, ki ga v pritožbi niti ni konkretizirala, spremenila sedež.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00027648
OZ člen 50, 50/2, 393, 393/1, 393/3. ZN člen 3. ZPP člen 14, 224, 224/4, 286, 286/1, 286/4, 286b, 286b/1, 289, 289/2, 289/3, 303. SPZ člen 18, 132, 201, 201/1, 201/2, 202, 202/1.
pogodba o odsvojitvi poslovnih deležev - prenos poslovnega deleža - namen zavarovanja terjatve - ničnost pogodbe - fiduciarni posel - obličnost - oblika kot pogoj za veljavnost pogodbe - navidezna (simulirana) pogodba - notarski zapis - javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - izpodbojna pravna domneva - volja pogodbenih strank - resnična volja pogodbenih strank - namen pogodbe - trditveno in dokazno breme - prikrit pravni posel - veljavnost prikrite pogodbe - soglasje volj o navideznosti pogodbe - prenos lastninske pravice v zavarovanje - prepoved komisornega dogovora - opcija povratne prodaje - pravica stranke do izvedbe predlaganih dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - vzdrževanje reda na glavni obravnavi - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - prekluzija trditev in dokazov - deljive obveznosti in terjatve
Okoliščina, da je bila pogodba o odsvojitvi poslovnih deležev zapisana v notarskem zapisu, ni ovira za presojo, da je pogodba navidezna.
Fiduciaren posel je veljaven, če je sklenjen v predpisani obliki (notarski zapis) in če vsebuje varovalke, ki preprečujejo zlorabo upnika zoper dolžnika (tj. varovalke, ki izključujejo možnost, da bi upnik prejel stvar, ki je vredna več kot njegova terjatev). Take varovalke predstavljajo klavzule, ki določajo, da lahko upnik v primeru neizpolnitve dolžnikove obveznosti bodisi obdrži lastninsko pravico nad stvarjo za primerno (tržno) ceno, ki jo določi nekdo tretji, morebitni presežek med vrednostjo stvari in vrednostjo terjatve pa vrne dolžniku, bodisi proda stvar (sam ali s posredovanjem tretjega) in se poplača iz izkupička, presežek pa vrne dolžniku. Dogovor, na podlagi katerega dolžnik pristane na (dokončno) izgubo lastninske pravice nad stvarjo, če ne bo izpolnil svoje obveznosti, je brez omenjenih varovalk/klavzul (zaradi kršitve določbe 132. člena SPZ) ničen.
Z dogovorom, ki je tožencu omogočal, da v primeru neizpolnitve obveznosti iz posojilnih pogodb ostane imetnik poslovnih deležev, je bil dosežen učinek komisornega dogovora. Ker ne pogodba o odsvojitvi poslovnih deležev ne sporazum z dne 3. 5. 2012 ne vsebujeta klavzul, ki bi izključevale možnost izigravanja namena prepovedi iz 132. člena SPZ, je materialnopravno pravilna odločitev, da je pogodba o odsvojitvi poslovnih deležev (kot del dogovora o fiduciarnem prenosu poslovnih deležev) nična.
Okoliščina, da stranka umakne poravnalno ponudbo, sploh če to stori na zadnjem naroku, ko so nastali že (skoraj) vsi pravdni stroški, in tudi navede razloge za to, za kar gre v tem primeru, ni okoliščina v smislu drugega odstavka 154. člena ZPP, ki bi jo bilo treba upoštevati pri stroškovni odločitvi.
vrnitev zaplenjenega premoženja - predmet - ugotavljanje vrednosti zaplenjenega premoženja - cenitev vrednosti nepremičnine
Odločeno je o vrnitvi nepremičnin, ki so bile ob zaplembi označene z vl. št. 85 k. o. Y in z vl. št. 518 k. o. B. Zaplenjene nepremičnine so bile v obeh primerih last zdaj pokojnega upravičenca do 1/2. V takšnem obsegu so mu bile tudi zaplenjene.
Ker v postopku na prvi stopnji s pomočjo izvedenca ugotovljena vrednost zaplenjenih nepremičnin ni bila sporna, so pritožbeni pomisleki glede nje neutemeljeni.
Toženec, ki je na vozilu zavarovanca tožeče stranke s storitvijo kaznivega dejanja povzročil premoženjsko škodo v višini 4.984,44 EUR, mora na podlagi subrogacije skladno s prvim odstavkom 963. člena OZ povrniti tožeči stranki izplačano zavarovalnino, skupaj z obračunanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi do vložitve tožbe.
Izčrpanje zavarovalne vsote je možno uveljavljati kot spremenjeno okoliščino v pravdi za ukinitev rente.
Omejitev zavarovalne vsote je dejstvo, ki ima podlago v zakonu, in z dnem, ko je tožnik toženca obvestil, da je vsota izčrpana, bi se moral zavedati, da lahko nastopi dolžnost vračila zneskov, izterjanih preko zavarovalne vsote.
elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - izvedenec geodetske stroke - etažna lastnina
Z vmesnim sklepom, ki ga predvideva šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1, sodišče ne odloča o tem, ali posamezne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k določenim stavbam v etažni lastnini in zato tudi ne o lastninski pravici glede teh nepremičnin. Po tej določbi sodišče presoja zgolj o tem, ali je elaborat, ki ga je v obravnavani zadevi izdelala izvedenka geodetske stroke, primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - elaborat - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - izpodbijanje pravilnosti odločbe - presoja pravilnosti in zakonitosti prvostopne odločbe - nerelevantne pritožbene navedbe - končna odločba
Odločanje o tem, ali novo nastale parcele pripadajo stavbi, ki je v etažni lastnini predlagateljev, bo predmet končne odločitve o določitvi pripadajočega zemljišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00026065
ZPP člen 458, 458/1. SZ-1 člen 24, 24/5. ZFPPIPP člen 408, 408/1.
spor majhne vrednosti - obratovalni stroški - najemnik stanovanja - lastnik stanovanja - subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za obratovalne stroške najemnika - odpust obveznosti - osebni stečaj - osebni stečaj dolžnika - začetek postopka osebnega stečaja - poroštvo - glavni dolžnik - porokovi ugovori - plačilo dolga - plačilo dolga s strani poroka - prehod upnikovih pravic na poroka - subrogacija - regresna pravica poroka
V primeru, ko porok izpolni obveznost glavnega dolžnika, čigar obveznost je bila v stečajnem postopku zmanjšana, se postavi dilema, ali ima porok tudi v takem primeru pravico zahtevati od dolžnika vse, kar je plačal zanj. OZ v 1018. členu, uvrščenem med splošne določbe o poroštvu, določa, da na poroka, ki je poravnal upnikovo terjatev, preide ta z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev. S subrogacijo porok vstopi v upnikov položaj. Določbo, po kateri ima porok od dolžnika pravico zahtevati "vse, kar je plačal zanj", je zato treba razumeti tako, da ima pravico od njega zahtevati, kar bi lahko zahteval upnik. Ker upnik od toženca zaradi odpusta dolga v stečaju ne bi mogel zahtevati izpolnitve, tožnik kot porok nima regresne pravice do njega. Za odločitev ni pomembno, kdaj je tožnik pridobil pravico terjati od toženca to, kar je plačal zanj njegovemu upniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00027638
ZPP člen 286, 315, 315/1, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14.
odškodnina - nepremoženjska škoda - obseg škode - vmesna sodba - temelj tožbenega zahtevka - vzročna zveza - višina odškodninskega zahtevka - degenerativne spremembe - neme degenerativne spremembe - deljena vzročnost - trditvena podlaga - teorija jajčne lupine - osebne lastnosti in stanje oškodovanca - pravočasnost predloženih dokazov
Toženkin ugovor, da vtoževana tožnikova nepremoženjska škoda ni vsa v vzročni zvezi s poškodbo, temveč je posledica tožnikovega predhodnega bolezenskega stanja (degenerativnih sprememb), je povezan z vprašanjem obsega škode, ta pa z odmero pravične denarne odškodnine. Zato ga je treba obravnavati pri odločanju o višini odškodninske terjatve oziroma utemeljenosti višine tožbenega zahtevka. V nasprotju s tem materialnopravnim izhodiščem ga je sodišče napačno obravnavalo pri vzročni zvezi in s tem ponovno poseglo v temelj obravnavanega tožbenega zahtevka.
Neme degenerativne spremembe, zaradi katerih oškodovanec pred škodnim dogodkom ni trpel neugodnih posledic, kot jih v obravnavanem primeru ugotavlja sodišče prve stopnje, niso pravno relevanten (so)vzrok v škodnem dogodku nastale nepremoženjske škode. To pa pomeni, da je v primerih, kadar šele škodni dogodek povzroči manifestnost degenerativnih sprememb, celoten obseg škode v vzročni zvezi s škodnim dogodkom.
predhodni preizkus tožbe - res transacta - procesna ovira za meritorno odločanje - negativna procesna predpostavka - izvršilni naslov - vznemirjanje lastninske pravice
Toženčeva obveznost, ki izhaja iz sodne poravnave, da bo do dogovorjenega roka (poleg objektov) odstranil tudi premične stvari, ki jih uporablja na spornih nepremičninah, lahko velja le za tiste njegove stvari, ki so tam že bile ob sklenitvi poravnave. Toženec se namreč v poravnavi ni zavezal, da v bodoče ne bo več na tak ali podoben način (z nameščanjem in hrambo drugih oziroma dodatnih stvari) posegal v lastninsko pravico tožnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00028478
ZPP člen 105. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10. URS člen 35, 39.
čast in dobro ime - negativna vrednostna sodba - mnenje o dejstvih - trditve o dejstvih - svoboda izražanja - zaničevalni namen - poseg v čast in dobro ime - kolizija pravic - poseg v zasebnost - pričakovana zasebnost - pričakovano polje zasebnosti - javni interes - javna seja - javna razprava
Toženec je besedo „izsiljevanje“, ki je edini del izjave z negativno konotacijo, uporabil v smislu označevanja trdih pogajalskih taktik tožnika pri prodaji nepremičnin in njegovega nepopustljivega vztrajanja pri neprimerljivo visoki ceni. Beseda se v tem smislu tudi pogosto uporablja, in sicer za označevanje pravno dopustnih ravnanj, ki pa jih oseba s pretiravanjem označi za moralno, ne pa zakonsko sporna. Toženec je torej izrekel mnenje in ne trditve o dejstvih.
Upoštevaje tožnikovo neprilagodljivost pri zasledovanju lastnega interesa v obliki čim višje cene (ki ga ima sicer vso pravico zasledovati) v postopku izpeljave projekta v javnem interesu, dejstvo, da je toženec kot občinski svetnik nastopal kot zastopnik javnega interesa, tožnik pa je ravnal v nasprotju z javnim interesom, ter upoštevaje, da je bila seja občinskega sveta namenjena prav razpravi o nakupu spornega zemljišča prav zaradi visokega odstopanja cene od cen drugih prodajalcev in ocenjene vrednosti nepremičnin, je razvidno, da toženec ni podal sporne izjave z namenom zaničevanja tožnika, temveč kot grajo tožnikovega ravnanja zaradi pomanjkanja njegovega posluha za javno korist v zasledovanju zasebne (denarne) koristi. Tudi v preostalem delu sporne izjave, ki sicer ne vsebuje nobenih negativno zaznamovanih besed, ki bi lahko utemeljevale poseg v čast ali dobro ime, je razvidno, da je očitek toženca usmerjen v tožnikovo zasledovanje finančnih koristi in ne v zaničevanje tožnika kot osebe, še manj pa tožnice, ki v besedilu ni niti omenjena.
Ker je bil posel med tožnikom in občino v javnem interesu ter se je o njem tudi razpravljalo na javni seji, je tožnik glede svoje vloge v postopku nakupa užival manjšo stopnjo zasebnosti. Ni torej pomembno, ali je tožnik javna oseba, temveč, da se je izjava nanašala na tožnikovo ravnanje v zadevi javnega interesa, podana pa je bila med javno razpravo o dotični zadevi v javnem interesu (nakupu nepremičnine zaradi gradnje obvoznice).
ugotovitev lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičnini - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - sklep o izročitvi nepremičnine - pravnomočnost sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - sklep o vknjižbi - deklaratoren vpis v zemljiško knjigo - priposestvovanje lastninske pravice - pravno nasledstvo - pridobitev lastninske pravice s sodno odločbo - izviren način pridobitve lastninske pravice
Pravni prednik tožnikov je sporno nepremičnino kupil v stečajnem postopku. Lastninsko pravico je zato pridobil že s pravnomočnostjo sklepa stečajnega senata o izročitvi nepremičnine, potem ko je s stečajnim upraviteljem sklenil prodajno pogodbo z dne 31. 5. 1999. Sklep o vknjižbi lastninske pravice na kupca je namreč v takšnem primeru le deklaratorne narave. Pravni prednik tožnikov bi torej v razmerju do toženke lahko uveljavljal svojo lastninsko pravico še pred iztekom predpisane priposestvovalne dobe. Ne glede na to pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je že pravni prednik tožnikov izpolnil tudi pogoje za priposestvovanje lastninske pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00026370
ZPP člen 8, 286. OZ člen 569, 571.
dokazna ocena - izpoved priče - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - prvi narok za glavno obravnavo - posojilna pogodba - pravilna izpolnitev - izpolnitev tretjemu
Obveznost je lahko izpolnjena tudi osebi, ki jo določi sam upnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00027658
OZ člen 165, 169, 280, 280/1, 287, 288, 299, 299/1, 299/2, 378. ZDavP-2 člen 12. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3. ZPP člen 40, 216, 216/1.
neposlovna odškodninska obveznost - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - delna izpolnitev - delno plačilo odškodnine - vračunavanje obresti in glavnice - vrstni red vračunavanja - dogovor pogodbenikov o vrstnem redu vračunavanja - tuja nega in pomoč - izgubljeni zaslužek - zakonske zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - zapadlost terjatve - zamuda - nastanek zamude - poziv upnika na plačilo - uspeh v pravdi - akontacija dohodnine - plačilo dohodnine od izplačane odškodnine - plačilo davčnega odtegljaja za upnika s strani dolžnika - davčna obveznost - pristojnost davčnega organa - bruto znesek odškodnine - potni stroški - pravica do popolne odškodnine - določitev višine odškodnine po prostem preudarku - stroški postopka - vrednost spornega predmeta
Pravilo iz 288. člena OZ, po katerem se dolžnikova delna izpolnitev vračunava tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica, pri neposlovnih odškodninskih obveznostih ne more priti v poštev. Obseg škode oziroma višina denarne odškodnine se namreč določa (šele) z dnem izdaje prvostopenjske sodbe, prav tako se časovna točka zapadlosti pri odškodninskih obveznostih določa šele z dnem izdaje prvostopenjske sodbe.
Zakonske zamudne obresti od prisojene (neplačane) odškodnine, ki je zapadla v plačilo pred vložitvijo tožbe, tečejo od vložitve tožbe dalje in ne šele od dneva delnega plačila, kot je odločilo sodišče prve stopnje. Najkasneje od vložitve tožbe je namreč toženka v zamudi s plačilom prisojenega zneska (drugi odstavek 299. člena OZ).
Tožnik ni navedel, kdaj je toženko pred pravdo pozval k izpolnitvi obveznosti, je pa iz poravnalne ponudbe toženke tožniku z dne 18. 10. 2010 izhajalo, da je bilo to gotovo pred datumom te ponudbe. Ob upoštevanju navedenega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik od 18. 10. 2010 dalje upravičen do plačila zakonskih zamudnih obresti od posameznih mesečnih zneskov iz naslova izgubljenega zaslužka, ki so zapadli v plačilo v obdobju pred 18. 10. 2010, in ne od zapadlosti vsakega posameznega mesečnega zneska dalje do plačila, kot je bilo vtoževano.
Ker tožnik tožbe za med pravdo plačane zneske ni umaknil, čeprav bi to lahko storil, je sodišče prve stopnje pri oceni uspeha pravdnih strank pravilno upoštevalo, da tožnik ni uspel (tudi) glede med pravdo plačanih zneskov odškodnin.
Davčna obveznost plačnika davka, da v imenu davčnega zavezanca in za njegov račun izračuna, odtegne in plača davek, nastane šele v trenutku izplačila dohodka. V času sodnega odločanja glede utemeljenosti zahtevka za povrnitev škode obveznosti obračuna in izplačila davčnega odtegljaja v zvezi z zneskom odškodnine še ni, saj odškodnina tožniku še ni dosojena niti izplačana.
ZASP člen 31, 81, 81/1, 146, 147, 156, 156/1, 157/7.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - javna priobčitev glasbenih del - kabelska retransmisija glasbenih del - razmerje med filmsko in predobstoječo glasbo - skupni sporazum - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - honorar po licenčni pogodbi - običajen avtorski honorar - minimalni honorar - primernost tarife - neobstoj veljavne tarife
Stališče Vrhovnega sodišča RS glede načina zapolnitve tarifne praznine (s pomočjo nadomestila 0,198 EUR na naročnika mesečno v vseh obstoječih in bodočih sporih v zvezi s kabelsko retransmisijo glasbenih del, dokler veljavna tarifa ne bo pravnomočno določena ali sporazumno dogovorjena, in v primeru odsotnosti jasnih in prepričljivih argumentov, da je takšna tarifa občutno previsoka ali prenizka), je mogoče razumeti le na en način, in sicer kot napotek za uporabo (začasne) tarife (ki šteje za običajno plačilo v smislu 81. člena ZASP), zaradi česar tudi ni moč reči, da je Vrhovno sodišče RS preseglo svoje pristojnosti oziroma da je poseglo v pristojnost Sveta za avtorsko pravo.
Glede na določbo prvega odstavka 116. člena ZPP sodišče namreč na predlog stranke dovoli opravo zamujenega dejanja le, če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega razloga. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da se vsebina "upravičenega vzroka" ugotavlja v vsakem konkretnem primeru posebej. Nadalje je pravilno upoštevalo tudi merilo, ki se je izoblikovalo v sodni praksi, in sicer ga je upravičen vzrok lahko vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi procesno dejanje ter da bo vzrok opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma če se ga lahko pripiše naključju, ki se je pripetilo stranki.