Druga toženka (nepremičninska družba) se je z aktivnim sodelovanjem pri sklepanju predpogodbe in s privolitvijo v nakazilo kupnine na svoj fiduciarni račun strinjala, da postane skrbnica nakazanih sredstev in se zavezala, da bo z njimi ravnala na dogovorjen način. Drugačne pritožbene navedbe ne vzdržijo pravne presoje, saj bi pomenile, da lahko druga toženka prosto razpolaga s sredstvi strank na svojem fiduciarnem računu, kar ni skladno z naravo in namenom fiduciarnih poslov. Da se je tudi druga toženka zavedala, da je bila z nakazanimi sredstvi dolžna ravnati na predpisan način, in je takšno zavezo sprejela, je razvidno iz dela pritožbe, v katerem priznava, da je bila kupnina nakazana za točno določena nakazila in poplačila in da je bila pri izplačilih vezana na naročilo tožnikov in prvega toženca.
Ker druga toženka ni izkazala, da so bila deponirana denarna sredstva tožnikov porabljena na dogovorjen način in za predviden namen, ta sredstva bodisi še vedno ima in jih mora vrniti tožnikoma, ker je z razvezo predpogodbe odpadla podlaga za njihovo zadrževanje (tretji odstavek 190. člena in drugi odstavek 111. člena OZ), bodisi jih je porabila v nasprotju s sklenjenim dogovorom in jih mora tožnikoma plačati na podlagi pravil o pogodbeni odškodninski odgovornosti (drugi odstavek 239. člena OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00026652
OZ člen 393, 393/3, 535, 540, 542, 542/1. ZPP člen 181, 182, 182/3, 274.
darilna pogodba - preklic darilne pogodbe - preklic darila zaradi velike nehvaležnosti - kavza pri darilu - nagib za darilno pogodbo - mešana pogodba - mešano darilo - odpad kavze - huda nehvaležnost - vrnitev darila - eventualna kumulacija - istovetnost zahtevka - ugotovitveni zahtevek - prejudicialen učinek - obogatitev - prepoved odtujitve in obremenitve - deljiva terjatev
V novejši sodni praksi je v luči ustavne pravice do zasebne lastnine prišlo do spremembe sodne prakse glede učinkov kasneje odpadle pogodbene podlage na darilno pogodbo, ki se je ustvarila na podlagi pravnega mnenja Vrhovnega sodišča SRS z dne 21. in 22. decembra 1987. Vendar v predmetni zadevi tožnika darilne pogodbe nista preklicala le na podlagi kasneje odpadle podlage, ampak tudi na podlagi hude nehvaležnosti toženca do njune hčerke.
ugotovitev lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičnini - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - sklep o izročitvi nepremičnine - pravnomočnost sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - sklep o vknjižbi - deklaratoren vpis v zemljiško knjigo - priposestvovanje lastninske pravice - pravno nasledstvo - pridobitev lastninske pravice s sodno odločbo - izviren način pridobitve lastninske pravice
Pravni prednik tožnikov je sporno nepremičnino kupil v stečajnem postopku. Lastninsko pravico je zato pridobil že s pravnomočnostjo sklepa stečajnega senata o izročitvi nepremičnine, potem ko je s stečajnim upraviteljem sklenil prodajno pogodbo z dne 31. 5. 1999. Sklep o vknjižbi lastninske pravice na kupca je namreč v takšnem primeru le deklaratorne narave. Pravni prednik tožnikov bi torej v razmerju do toženke lahko uveljavljal svojo lastninsko pravico še pred iztekom predpisane priposestvovalne dobe. Ne glede na to pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je že pravni prednik tožnikov izpolnil tudi pogoje za priposestvovanje lastninske pravice.
OZ člen 174, 174/1, 179. ZPP člen 224, 224/1, 224/4.
odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - poškodbe okolčja - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za premoženjsko škodo - javna listina
Dve temeljni načeli za odmero denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine.
odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti - začetek postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - sposobnost razumeti pomen sodnega postopka - nerazsodnost - sposobnost sodelovanja na obravnavi - duševne motnje
Iz mnenja izvedenke, ki je bilo izdelano v drugem postopku, izhaja, da nasprotna udeleženka ni zmožna na ustrezen način sodelovati v postopku in skrbeti za svoje pravice in koristi. Iz zemljiškoknjižnega izpiska z dne 7. 8. 2018 izhaja, da so na nepremičnini nasprotne udeleženke vpisane zastavne pravice za poplačilo terjatev, ki bistveno presegajo vrednost delnega plačila, ki ga navaja nasprotna udeleženka v pritožbi. Na podlagi teh dokazov je s stopnjo verjetnosti izkazano, da so duševne težave nasprotne udeleženke lahko povzročile njeno nerazsodnost in da zaradi teh duševnih težav nasprotna udeleženka ni sposobna zavestno in preudarno oblikovati lastne volje glede poplačila terjatev in s tem povezanim razpolaganjem s svojim premoženjem ter da ne razume pomena in posledic teh (opustitvenih) ravnanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00027648
OZ člen 50, 50/2, 393, 393/1, 393/3. ZN člen 3. ZPP člen 14, 224, 224/4, 286, 286/1, 286/4, 286b, 286b/1, 289, 289/2, 289/3, 303. SPZ člen 18, 132, 201, 201/1, 201/2, 202, 202/1.
pogodba o odsvojitvi poslovnih deležev - prenos poslovnega deleža - namen zavarovanja terjatve - ničnost pogodbe - fiduciarni posel - obličnost - oblika kot pogoj za veljavnost pogodbe - navidezna (simulirana) pogodba - notarski zapis - javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - izpodbojna pravna domneva - volja pogodbenih strank - resnična volja pogodbenih strank - namen pogodbe - trditveno in dokazno breme - prikrit pravni posel - veljavnost prikrite pogodbe - soglasje volj o navideznosti pogodbe - prenos lastninske pravice v zavarovanje - prepoved komisornega dogovora - opcija povratne prodaje - pravica stranke do izvedbe predlaganih dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - vzdrževanje reda na glavni obravnavi - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - prekluzija trditev in dokazov - deljive obveznosti in terjatve
Okoliščina, da je bila pogodba o odsvojitvi poslovnih deležev zapisana v notarskem zapisu, ni ovira za presojo, da je pogodba navidezna.
Fiduciaren posel je veljaven, če je sklenjen v predpisani obliki (notarski zapis) in če vsebuje varovalke, ki preprečujejo zlorabo upnika zoper dolžnika (tj. varovalke, ki izključujejo možnost, da bi upnik prejel stvar, ki je vredna več kot njegova terjatev). Take varovalke predstavljajo klavzule, ki določajo, da lahko upnik v primeru neizpolnitve dolžnikove obveznosti bodisi obdrži lastninsko pravico nad stvarjo za primerno (tržno) ceno, ki jo določi nekdo tretji, morebitni presežek med vrednostjo stvari in vrednostjo terjatve pa vrne dolžniku, bodisi proda stvar (sam ali s posredovanjem tretjega) in se poplača iz izkupička, presežek pa vrne dolžniku. Dogovor, na podlagi katerega dolžnik pristane na (dokončno) izgubo lastninske pravice nad stvarjo, če ne bo izpolnil svoje obveznosti, je brez omenjenih varovalk/klavzul (zaradi kršitve določbe 132. člena SPZ) ničen.
Z dogovorom, ki je tožencu omogočal, da v primeru neizpolnitve obveznosti iz posojilnih pogodb ostane imetnik poslovnih deležev, je bil dosežen učinek komisornega dogovora. Ker ne pogodba o odsvojitvi poslovnih deležev ne sporazum z dne 3. 5. 2012 ne vsebujeta klavzul, ki bi izključevale možnost izigravanja namena prepovedi iz 132. člena SPZ, je materialnopravno pravilna odločitev, da je pogodba o odsvojitvi poslovnih deležev (kot del dogovora o fiduciarnem prenosu poslovnih deležev) nična.
pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - listina, ki je podlaga za vpis - zemljiškoknjižno dovolilo - spojitev listine z zemljiškoknjižnim dovolilom
Po določbi 3. odstavka 33. člena ZZK-1 morajo biti listine, za katere ZZK-1 določa, da morajo biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložene, ker sicer overitev podpisa ni dovoljena, spojene z zemljiškoknjižnim dovolilom. S tem je potrjeno, da so bile listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih oziroma potrdilo o plačilu davkov dejansko pridobljene in je z njimi notar, preden je overitev opravil, razpolagal. S tem tudi postanejo sestavni del listine, ki je podlaga vpisu. Poleg tega mora sodišče preveriti obstoj listin, ki jih zahtevata 37. in 38. člen ZZK-1 (vsebinsko presojo izpolnjenosti pogojev za overitev opravi notar).
Toženec je nedopustno posegel v posest tožnikov, ko je na delu svoje nepremičnine, ki sta ga tožnika uporabljala za parkiranje in kot prostor za smetnjak, postavil sporno betonsko ploščo. Tožnikoma je s tem onemogočil, da na dotedanji način izvršujeta svojo posest oziroma dejansko oblast nad navedenim delom toženčeve nepremičnine.
Zaradi delnega umika tožbe v ugotovitvenem delu posebni stroški niso nastali, vendar pa je bil zavrnjen tudi tisti del zahtevka, ki se nanaša na domnevno onemogočanje dostopa tožnikov do njune hiše. Ta del zahtevka je zagotovo enakovreden tistemu, ki se nanaša na onemogočeno parkiranje in puščanje smeti. Tožnika v pritožbi neupravičeno poskušata zmanjšati njegov pomen. Če je res, da za vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja zadošča že odstranitev sporne betonske plošče, kot pojasnjujeta v pritožbi, potem je bil tisti del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na onemogočanje dostopa do hiše tožnikov, očitno nepotreben.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00027641
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 339, 339/2, 339/2-7. ZDen člen 3, 4, 32, 88. OZ člen 131, 131/1, 132.
odškodninska odgovornost - denacionalizacija - nedopustno ravnanje - vračilo nepremičnine v naravi - ovire za vrnitev nepremičnin v naravi - plačilo odškodnine - denarno nadomestilo - oddaja zemljišča v družbeni lastnini za gradnjo - odločba o denacionalizaciji - nesklepčnost tožbe - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - poziv sodišča za odpravo nesklepčnosti tožbe
Ovira za vračilo stavbnega zemljišča v naravi ni le obstoj objekta, ki ni v lasti denacionalizacijskega upravičenca, ampak tudi oddaja za gradnjo pred uveljavitvijo ZDen.
Iz ugotovitev v odločbi o denacionalizaciji, ki jo je tožnik predložil kot dokaz, da je v letu 1981 pritožnica pridobila lokacijsko dovoljenje in da je bil v letu 1983 del športnega parka že zgrajen, utemeljujejo sklep, da je bila obravnavana nepremičnina že pred uveljavitvijo ZDen oddana za gradnjo in da je investitor dotlej tudi že pričel z gradnjo. Tožbenega molka o neobstoju drugih ovir za vračilo obravnavane nepremičnine v naravi zato ni mogoče več razumeti kot posredno zatrjevanega izostanka ostalih ovir. Ker kažejo na to, da zatrjevana pozidava po uveljavitvi ZDen ni bila edina ovira za vračilo v naravi, ima tožbeni molk o dejstvih, ki bi izključevale možnost tega sklepa, za posledico nesklepčnost tožbe. Pozidavo (in dozidavo) objekta na zemljišču, ki je bil oddan za gradnjo pred uveljavitvijo ZDen, je namreč že zakon določil kot oviro za vračilo v naravi in zato ne more biti podana vzročna zveza med toženkinim ravnanjem in zatrjevano škodo niti tožnik s toženkinim ravnanjem ni bil oškodovan in zato očitano ji ravnanje ni bilo nedopustno. Ker v tožbi manjkajo navedbe, ki bi nudile podlago za sklep, da je bila edina ovira za vračilo v naravi dejstvo, da na njem stoji objekt, ki ni v tožnikovi lasti (oziroma v lasti denacionalizacijskega upravičenca), in ki je bil postavljen po uveljavitvi ZDen, tožba ni sklepčna.
Toženec, ki je na vozilu zavarovanca tožeče stranke s storitvijo kaznivega dejanja povzročil premoženjsko škodo v višini 4.984,44 EUR, mora na podlagi subrogacije skladno s prvim odstavkom 963. člena OZ povrniti tožeči stranki izplačano zavarovalnino, skupaj z obračunanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi do vložitve tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSM00031084
ZDZdr člen 51, 71.
predlog za odpust iz socialnovarstvenega zavoda - stroški postopka - psihiatrično zdravljenje
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da v obravnavanem primeru o stroških postopka ni mogoče odločiti v skladu z 51. členom ZDZdr, saj gre za drugačno situacij in je 51. člen ZDZdr potrebno uporabiti smiselno.
Torej tudi v primeru, kot je obravnavani, ko je bil predlog za odpust zavrnjen in takšna oseba torej ostaja na zdravljenju, pri tem pa nima premoženja ter sredstev za preživljanje in ji je tudi odvzeta poslovna sposobnost, mora stroške kriti država, saj je v nasprotnem primeru ob drugačni razlagi 51. člena ZDZdr v zvezi z 71. členom ZDZdr osebi zadržani na zdravljenju onemogočeno uveljavljanje njenih ustavnih pravic (23. člen Ustave RS).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00026061
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZPND člen 4, 4/2, 19, 22a, 22d, 22d/1. ZNP člen 4, 37. URS člen 25.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - podaljšanje ukrepa - povzročitelj nasilja v družini - žrtev nasilja v družini - stiki s staršem, povzročiteljem nasilja - fizično nasilje - psihično nasilje - prepoved približevanja - pravica do izjave - pravica do informacije - kontradiktornost postopka - možnost sodelovanja v postopku - pravica do pritožbe
Nasprotni udeleženec v pritožbi zatrjuje, da mu je bila v okviru pravice do izjave kršena pravica do informacije, ker mu je sodišče prve stopnje vročilo predlog predlagateljice šele potem, ko je na to opustitev sodišča opozoril v ugovoru. Nasprotni udeleženec v pritožbi konkretno ne pojasni, katerih procesnih dejanj v okviru pravice do izjave v postopku ni mogel uresničiti oziroma katerih procesnih dejanj sodišče prve stopnje ni upoštevalo, ker mu je bil predlog vročen šele po vložitvi ugovora. Nasprotni udeleženec tudi ne zatrjuje, da po vročitvi predloga ni imel možnosti v postopku učinkovito zavarovati svojih interesov, ker sodišče prve stopnje njegovih navedb in dokazov po vročitvi predloga ni upoštevalo ali ker jih ni dopustilo. Nenazadnje se je dokazni postopek začel šele potem, ko je bil predlog vročen nasprotnemu udeležencu. Nasprotnemu udeležencu je bila zato zagotovljena možnost sodelovanja v postopku, ni mu bila kršena pravica do informacije in izjave, vzpostavljena pa je bila tudi kontradiktornost postopka, posledično pa mu tudi ni bila kršena pravica do pritožbe iz 25. člena Ustave, kot to zatrjuje v pritožbi.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51.
dopolnitev izvedenskega mnenja - odmera nagrade izvedencu - sklep o zavrnitvi predloga - dodatna vprašanja izvedencu
Pritožnik je v dopolnitvi izvedenskega mnenja zgolj (ponovno) zapisal, od kod je črpal podatke za svoje zaključke, kar pa po prepričanju pritožbenega sodišča ne predstavlja dopolnitve izvedenskega mnenja v smislu 51. člena Pravilnika. Ne gre namreč za odgovore na nova strokovna vprašanja, ki bi izvedencu nalagala ponovni študij spisa, nove meritve in zaključke, temveč zgolj tehnično pojasnilo, na podlagi česa je prišel do svojih ugotovitev.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - izpolnitev zakonskih pogojev - pogoji za izrek ukrepa - vrsta ukrepa - duševno stanje - odločanje samo o eni pritožbi - pravnomočnost sklepa - učinek pravnomočnosti sklepa - po izteku roka za pritožbo
Iz izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so podani vsi pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev svobode nasprotnemu udeležencu.
Vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj nasprotni udeleženec zaradi svojega trenutnega duševnega stanja in popolne nekritičnosti do svoje bolezni ni sposoben tvornega sodelovanja.
V času odločanja o pritožbi še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa (še ni potekel rok za pritožbo odvetnice nasprotnega udeleženca oziroma ni znano, ali je morda vložena pritožba tudi z njene strani). Zato sklepa še ni mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je odločeno le o pritožbi nasprotnega udeleženca. Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo odvetnice nasprotnega udeleženca ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o njeni morebitni pritožbi.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00039001
ZZK-1 člen 88, 88/3, 124.. ZIZ-UPB4 člen 24.. SPZ člen 146, 146/4, 148.
prenos hipoteke na novega upnika - prenos hipoteke med izvršilnim postopkom - načelo formalnosti postopka
Med izvršilnim postopkom je mogoče prenos hipoteke na novega upnika izvesti le v skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZZK-1 in 24. členom ZIZ in sicer le na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o tej spremembi, ki mu mora biti priložen ustrezen sklep izvršilnega sodišča o spremembi upnika.
vrnitev zaplenjenega premoženja - predmet - ugotavljanje vrednosti zaplenjenega premoženja - cenitev vrednosti nepremičnine
Odločeno je o vrnitvi nepremičnin, ki so bile ob zaplembi označene z vl. št. 85 k. o. Y in z vl. št. 518 k. o. B. Zaplenjene nepremičnine so bile v obeh primerih last zdaj pokojnega upravičenca do 1/2. V takšnem obsegu so mu bile tudi zaplenjene.
Ker v postopku na prvi stopnji s pomočjo izvedenca ugotovljena vrednost zaplenjenih nepremičnin ni bila sporna, so pritožbeni pomisleki glede nje neutemeljeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00027658
OZ člen 165, 169, 280, 280/1, 287, 288, 299, 299/1, 299/2, 378. ZDavP-2 člen 12. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3. ZPP člen 40, 216, 216/1.
neposlovna odškodninska obveznost - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - delna izpolnitev - delno plačilo odškodnine - vračunavanje obresti in glavnice - vrstni red vračunavanja - dogovor pogodbenikov o vrstnem redu vračunavanja - tuja nega in pomoč - izgubljeni zaslužek - zakonske zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - zapadlost terjatve - zamuda - nastanek zamude - poziv upnika na plačilo - uspeh v pravdi - akontacija dohodnine - plačilo dohodnine od izplačane odškodnine - plačilo davčnega odtegljaja za upnika s strani dolžnika - davčna obveznost - pristojnost davčnega organa - bruto znesek odškodnine - potni stroški - pravica do popolne odškodnine - določitev višine odškodnine po prostem preudarku - stroški postopka - vrednost spornega predmeta
Pravilo iz 288. člena OZ, po katerem se dolžnikova delna izpolnitev vračunava tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica, pri neposlovnih odškodninskih obveznostih ne more priti v poštev. Obseg škode oziroma višina denarne odškodnine se namreč določa (šele) z dnem izdaje prvostopenjske sodbe, prav tako se časovna točka zapadlosti pri odškodninskih obveznostih določa šele z dnem izdaje prvostopenjske sodbe.
Zakonske zamudne obresti od prisojene (neplačane) odškodnine, ki je zapadla v plačilo pred vložitvijo tožbe, tečejo od vložitve tožbe dalje in ne šele od dneva delnega plačila, kot je odločilo sodišče prve stopnje. Najkasneje od vložitve tožbe je namreč toženka v zamudi s plačilom prisojenega zneska (drugi odstavek 299. člena OZ).
Tožnik ni navedel, kdaj je toženko pred pravdo pozval k izpolnitvi obveznosti, je pa iz poravnalne ponudbe toženke tožniku z dne 18. 10. 2010 izhajalo, da je bilo to gotovo pred datumom te ponudbe. Ob upoštevanju navedenega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik od 18. 10. 2010 dalje upravičen do plačila zakonskih zamudnih obresti od posameznih mesečnih zneskov iz naslova izgubljenega zaslužka, ki so zapadli v plačilo v obdobju pred 18. 10. 2010, in ne od zapadlosti vsakega posameznega mesečnega zneska dalje do plačila, kot je bilo vtoževano.
Ker tožnik tožbe za med pravdo plačane zneske ni umaknil, čeprav bi to lahko storil, je sodišče prve stopnje pri oceni uspeha pravdnih strank pravilno upoštevalo, da tožnik ni uspel (tudi) glede med pravdo plačanih zneskov odškodnin.
Davčna obveznost plačnika davka, da v imenu davčnega zavezanca in za njegov račun izračuna, odtegne in plača davek, nastane šele v trenutku izplačila dohodka. V času sodnega odločanja glede utemeljenosti zahtevka za povrnitev škode obveznosti obračuna in izplačila davčnega odtegljaja v zvezi z zneskom odškodnine še ni, saj odškodnina tožniku še ni dosojena niti izplačana.
pridržanje osebe na zaprtem oddelku psihiatrične zdravstvene organizacije - narok na kraju samem - ogrožanje življenja s samomorom
Sodišče je opravilo narok na kraju samem (v psihiatrični bolnišnici) in zaslišalo nasprotnega udeleženca, postavilo pa je tudi izvedenca psihiatrične stroke, na katerega mnenje je tudi oprlo svojo odločitev o pridržanju nasprotnega udeleženca.
OZ člen 131, 171. Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (2005) člen 7.
delovna nezgoda - dvigovanje bremen
V skladu s Pravilnikom o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen - Uradni list RS 43/2011 (v nadaljevanju Pravilnik), je dovoljeno dvigovati bremena do 55 kg, če je oseba mlajša od 45 let. Če je oseba starejša od 45 let, je največja dovoljena masa, ki jo pri delu lahko dviga, 45 kg. Glede na dejstvo, da se je v obravnavanem primeru dvigovala in premikala nagrobna marmorna plošča teže med 215 in 240 kg in da so navedeno nagrobno ploščo dvigovale in premikale tri osebe (tožnik in navedena delavca, pri čemer sta tožnik in en delavec bila stara preko 45 let) je navedeni Pravilnik očitno kršen in to zaradi ravnanja delodajalca tožnika, ki je za pripravo groba za pogreb (nujno delo) tožniku v pomoč dal le dva delavca. Že kršitev navedenega predpisa (za pripravo groba so bili po delodajalcu tožnika določeni trije delavci, potrebni pa bi bili štirje, če ne že pet) pa je privedla do poškodbe tožnika, ker so v posledici dviga tako težkega bremena na vse tri delavce (tudi na tožnika) delovale prevelike, neenakomerne in tudi nenadne (pri dvigu in premiku nagrobne plošče pride do zanihanja) sile na posameznega delavca, kar se je dejansko tudi zgodilo in rezultiralo v poškodbi križnega (ledvenega) dela hrbtenice tožnika.