ZUS člen 16, 74. ZPP (1977) člen 71, 354, 354/2-2.
bistvena kršitev določb postopka - sodelovanje sodnika, ki bi moral biti po zakonu izločen
Po določbi 2. točke 2. odstavka 354. člena ZPP/77, ki se na podlagi 16. člena ZUS/97 primerno uporablja, je vselej podana bistvena kršitev določb postopka, če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik, ki bi moral biti po zakonu (1. do 5. točka 1. odstavka 71. člena ZPP/77) izločen.
začasna odredba - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe - stranka v lokacijskem postopku
Samo okoliščina, da sta postopek izdaje lokacijskega in postopek izdaje gradbenega dovoljenja dva ločena in samostojna upravna postopka, vključno z ostalimi zavrnilnimi razlogi, ki izhajajo iz izpodbijanega sklepa, sami po sebi še ne morejo predstavljati dejanske podlage za zavrnitev začasne odredbe, s katero bi se stanje začasno uredilo tako, da bi se upravni enoti in investitorju prepovedalo izvrševanje pravic, ki izhajajo iz lokacijskega dovoljenja, brez presoje pogojev iz 2. odstavka 69. člena ZUS.
razrešitev članov - pomanjkljiva obrazložitev odločbe o razrešitvi - bistvena kršitev določb postopka
Če je razrešitev mogoča le iz razloga, ki je določen z zakonom, mora akt o razrešitvi vsebovati navedbo in obrazložitev zakonskega razloga za razrešitev; če tega nima, je podana bistvena kršitev določb postopka.
ZDen člen 3, 3-5. Uredba o arondaciji zemljišč kmetijskih posestev in zemljišč kmečkih delovnih zadrug.
upravičenci do denacionalizacije
Podržavljanje zemljišča na podlagi odločbe Komisije za arondacijo, izdane na podlagi Uredbe o arondaciji zemljišč, kmetijskih posestev in zemljišč kmečkih delovnih zadrug (Uredba, Uradni list FLRJ, št. 50/51) je način podržavljanja, ki omogoča denacionalizacijo. V 3. členu ZDen sicer ta uredba ni izrecno navedena, vendar napotilo nanjo vsebuje Zakon o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja in o dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam, naveden v 5. točki 3. člena ZDen.
Tožnica ne izpolnjuje pogojev za priznanje azila niti po 2., niti po 3. odstavku 1. člena ZAzil, saj v kraju, od koder prihaja, ni vojnih razmer. Iz poročil Visokega komisariata ZN za begunce in Amnesty Internationala pa ne izhaja, da bi bila tožnica, sicer muslimanka, zaradi narodnosti oz. veroizpovedi preganjana, kar pomeni, da njena varnost in fizična integriteta nista ogroženi.
Vlada je upravičena razrešiti člane kapitalskega sklada tudi pred potekom njihovega mandata, saj ji to ne prepovedujeta niti ZPIZ-1, niti statut kapitalskega sklada.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 6, 6/1, 9, 9/3, 12, 12/1, 13. Konvencija o statusu beguncev člen 33.
pridobitev azila - pogoji
Tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za azil (1. člen ZAzil), saj glede na razmere na Kosovu njena varnost in fizična integriteta ob vrnitvi na Kosovo ne bi bila ogrožena.
delovno razmerje pri delodajalcu - razporejanje delavcev
Za presojo zakonitosti razporeditvenega sklepa tožene stranke je odločilnega pomena, da je obstajal v zakonu in kolektivni pogodbi predpisan razlog za dopustnost razporeditve in da je bil tožnik razporejen na delo, ustrezno njegovi strokovnosti in delovnim izkušnjam.
delovno razmerje v državnih organih - prenehanje delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - trditveno breme
Glede na določbe konvencije je neupravičen izostanek z dela zaporedoma več kot pet delovnih dni, če ga delodajalec ugotovi, resen razlog za prenehanje delovnega razmerja. Ker izostanek z dela brez opravičila pomeni s strani delodajalca ugotovljeno dejstvo, je v tem trenutku trditveno breme, da izostanek ni bil neupravičen na strani delavca. Zato mora delavec navajati svoja dejstva in ponuditi dokaze, ki naj bi dokazovali, da njegova odsotnost z dela ni bila neupravičena.
delovno razmerje v državnih organih - plačilo odškodnine - igranje odbojke - nevarna dejavnost
Igranje odbojke, če je to izvajano v skladu z uveljavljenimi pravili športne igre in na ustrezno urejenem igrišču, ne more predstavljati nevarne dejavnosti. Ta namreč predpostavlja, da se neko dejavnost lahko obravnava kot nevarno dejavnost samo takrat, kadar je pri njej tveganje večje od običajnega in nevarnosti, ki jim je nekdo izpostavljen, presegajo nevarnosti, s katerimi se lahko sreča vsak človek pri opravljanju vsakodnevnih opravil. Igranje odbojke ne more predstavljati take nevarnosti. Odbojka ni šport, pri katerem bi prišlo do dotika in poleg upoštevanja narave te igre tudi zato ne velja za nevarnega. Do poškodb pri odbojki ne prihaja pogosto, in zato zaradi vseh okoliščin ta igra ne predstavlja izjemnega tveganja glede na večino vsakdanjih opravil. Zato v spornem primeru ne gre za objektivno odgovornost tožene stranke za škodo, ki jo je utrpel tožnik pri igranju odbojke v zvezi s svojim delom.
dolžnost poročanja javnih družb - nadzor Agencije za trg vrednostnih papirjev - izvajanje nadzora - odločanje o stroških nadzora
Agencija mora obvestiti subjekt nadzora o izvajanju nadzora, če tega izvaja po 2. točki 341. členu ZTVP, ne pa tudi, če ga izvaja po 1. točki 341. členu ZTVP.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - obstoj zdravniškega spričevala o bolezni
Sodišči sta pravilno presodili, da za presojo zakonitosti odločitve delodajalca, da je tožnikova odsotnost z dela neupravičena, ni bistveno, ali je tožnik toženi stranki pred odločitvijo oziroma v ugovornem postopku navedel razlog svoje odsotnosti z dela. Dejstvo, ki je odločilno, je obstoj veljavnega zdravniškega spričevala o tožnikovi bolezni. Sodišči v tem postopku nista bili dolžni raziskovati, zakaj tožena stranka ni uspela pravilno ugotoviti dejanskega stanja, ker to ni bistveno za ugotavljanje upravičenosti revidentove odsotnosti z dela. Sodišči sta sicer zmotno ugotovili, da se je tožnik v svojem ugovoru skliceval na to, da je z dela izostal zaradi bolezni, čeprav iz ugovora, ki ga je lastnoročno napisal tožnik to ni razvidno, vendar pa ta kršitev ni bistveno vplivala na zakonitost sojenja sodišča prve stopnje. Tožnik v ugovoru ne navaja vzroka odsotnosti z dela, temveč le zatrjuje, da je vzrok svoje odsotnosti sporočil sodelavki, zaposleni pri toženi stranki.
ZTPDR člen 80, 83. ZDR (1990) člen 102a, 103, 106.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov - varstvo pravic delavcev - odločanje o prepoznem ugovoru delavca - drugostopni sklep brez pravnega pouka
Delodajalec, ki je odločil o ugovoru, ki je bil prepozno vložen oziroma bi naj bi bil prepozno vložen, v delovnem sporu ne more uspešno trditi, da je bil ugovor prepozen. Ker je delodajalec odločil o ugovoru z dokončno odločbo, s katero je bilo odločeno v stvari sami, je delodajalec, zaradi njene dokončnosti, nanjo vezan.
Če delodajalec v dokončnem sklepu s pravnim poukom delavca ni poučil o njegovih pravicah, v delovnem sporu ni mogoče upoštevati njegovega ugovora, da je bila tožba vložena prepozno (102a člen ZDR).
odškodninska odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost - prevoz blaga v bližini meje, kjer je divjala vojna - roparski napad
Dejstvo, da je tožnik februarja 1993 prevažal tovor preko Madžarske, ter da je takrat v bližini, to je, na ozemlju nekdanje Jugoslavije, divjala vojna, samo po sebi ne more voditi k sklepu, da je bil v tistem času prevoz blaga v tej državi nevarna dejavnost. Kljub splošno znanemu dejstvu, da so se na Madžarskem v tistem času pogosto dogajali napadi na voznike tovornjakov, v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo ugotovljeno, da bi bila pogostost napadov na voznike bistveno večja od pogostosti napadov na voznike v drugih državah.
ZTVP člen 309, 309/2, 352, 352/1.ZUP člen 113, 113/2.
nadzor nad poročanjem javnih družb - odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev - odredba - pravna sredstva - ugovor zoper odredbo - postopek sodnega varstva - tožba zoper sklep o stroških agencije
Edino pravno sredstvo zoper odredbo je ugovor, o katerem odloča agencija.
Pravno sredstvo proti sklepu o stroških je tožba, s katero začne vlagatelj postopek sodnega varstva.
ZTVP člen 64, 64/1, 317, 317/1, 319, 319/1, 324, 324/2, 330. ZRev člen 22, 23, 23/1-1, 23/2-1, 24. Sklep o podrobnejši vsebini in načinu objave sporočil javnih družb člen 2, 3. ZUS člen 25, 26/3-3.
bistvene kršitve določb postopka - Agencija za trg vrednostnih papirjev - javne družbe - nadzor nad poročanjem - objava povzetka revidiranega letnega poročila v dnevniku - mnenje revizorja - odločanje senata agencije na korespondenčni seji
Senat Agencije za trg vrednostnih papirjev lahko odloča na korespodenčni seji samo o izdaji dovoljenj in soglasij.
Bistvena kršitev določb postopka je, če utemelji senat Agencije za trg vrednostnih papirjev odločbo z dejstvom o katerem se stranka ni mogla izjaviti. Nanjo pazi sodišče po uradni dolžnosti.
Zahteva, da mora povzetek revidiranega letnega poročila vsebovati tudi mnenje revizorja, je izpolnjena, če vsebuje mnenje revizorja iz 3. alinee prvega odstavka 23. člena Zakona o revidiranju.
delovno razmerje v državnih organih - plače in drugi prejemki - plačilo za opravljeno nadurno delo - pasivna legitimacija
Določila 1. člena Zakona o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31.12.1994 opravljali organi občin, so bila sicer razveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča RS (U-I-98/95, Uradni list RS, št. 44/96), vendar pa že iz samih določil 140. člena Ustave RS izhaja, da inšpekcijske službe niso ostale v pristojnosti lokalnih skupnosti. Na Republiški tržni inšpektorat je prešla funkcija, ki jo je prej opravljala uprava inšpekcijskega nadzorstva, ta organ pa je po določilih 1. odstavka 103. člena Zakona o upravi tudi prevzel delavce, ki so v preteklosti opravljali to funkcijo, prevzel pa je tudi nedokončane zadeve, med katere spada tudi spor med upravo in tožnikom o plačilu za opravljene nadure. Spor je bil sprožen pred reorganizacijo državne uprave v letu 1995, zato ima značaj nedokončane zadeve. Ob upoštevanju omenjene zakonske opredelitve je treba kot pravnega naslednika uprave inšpekcijskega nadzorstva obravnavati Ministrstvo, zato Upravna enota in Mestna občina v tej zadevi nista pasivno legitimirani.
ZZDO člen 1, 70, 70/3. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti člen 2, 40, 40/3.
individualni delovni spor - plačilo odpravnine - plače in drugi prejemki - pravna ureditev delovnega razmerja in plač delavcev v posamičnih državnih organih
S posebnimi zakoni so bila delovna razmerja in osebni dohodki delavcev v posamičnih državnih organih drugače urejena, zato se po določbi 1. člena ZDDO primarno uporabljajo določbe posebnih predpisov. Pravna ureditev pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev v državnih organih se torej po omenjenem zakonskem določilu upošteva samo v primeru, če v njihovih matičnih zakonih ni drugače določena.