Če imetniku prednostne delnice v skladu z določili drugega odstavka 179. člena in 302. člena ZGD ne pripada glasovalna pravica, ni potrebno, da je glasovalna pravica izrecno izključena, temveč zadostuje, da pri taksativnem naštevanju pravic, ki gredo imetniku prednostne delnice, glasovalna pravica ni navedena.
ZPIZ (1992) člen 185. ZPIZ (1999) člen 180, 271. ZPIZ (1983) člen 25. ZPP (1977) člen 393.
ponovna odmera pokojnine - naknadno izplačana ali ugotovljena plača - uveljavitev pravice v rednem postopku
Inštitut ponovne odmere že uveljavljene pokojnine zaradi naknadno izplačane ali ugotovljene plače, ki se v skladu z zakonom upošteva za izračun pokojninske osnove, urejata tudi 185. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92 do 54/98) in 180. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99) kot pravico zavarovanca, ki jo uveljavlja v rednem postopku in ne v obnovi postopka pri zavodu.
kaznivo dejanje sovražne propagande - pojem propagande
Iz splošnega razumevanja pojma propaganda in v KZ-51 določenih elementov kaznivega dejanja sovražne propagande je treba šteti, da je propaganda izražanje ali sporočanje določenih dejstev zaradi pridobivanja pristašev za neko aktivnost.
Medsebojnih pogovorov treh mladih ljudi, ki so služili vojaški rok v letu 1951 ne glede na večjo ali manjšo kritičnost do takratnih razmer v državi in vojski, ni mogoče šteti za propagando. Toliko bolj to velja za zasebna pisma svojcem ali prijateljem.
ZOR člen 73, 107, 109, 110. ZPN člen 8.ZDen člen 2, 16, 89, 16/3.ZUP člen 7. ZUP (1977) člen 5.
ničnost prodajne pogodbe - uveljavljanje ničnosti - razpolaganje z nepremičnino glede katere obstaja dolžnost vrnitve - prodaja nepremičnine brez javne dražbe - pravni interes denacionalizacijskega upravičenca - odločba Ustavnega sodišča RS
Denacionalizacijski upravičenec ima pravni interes na ugotavljanju ničnosti prodajne pogodbe, s katero je denacionalizacijski zavezanec prodal nepremičnino, ki je predmet denacionalizacije fizični osebi v nasprotju z določbo 8. člena ZPN.
povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi kršitve pravic osebnosti v tisku - pasivna legitimacija - odškodninska odgovornost odgovornega in/ali glavnega urednika - višina denarne odškodnine
Kadar sta odgovorni in glavni urednik različni osebi, odloča o objavi odgovorni urednik v skladu z zakonom - to pa pomeni, da za vsebino prispevka po določbah ZJO nosi polno odgovornost le odgovorni urednik.
Zakon o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast (ZSNČ) člen 2, 2-a, 11, 12. Zakon o sodnem kazenskem postopku Kraljevine Jugoslavije člen 336, 336/2-6.ZKP člen 424, 424/2.ZDen člen 3, 3-27.
zločini in prestopki zoper slovensko narodno čast - politično sodelovanje z okupatorjem - sodišče, ustanovljeno po Zakonu o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast - članstvo v pokrajinskem sosvetu za Ljubljansko pokrajino - sojenje v odsotnosti - zaplemba premoženja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ali je bil obsojeni dejansko na begu ali na znanem naslovu v tujini, je vprašanje pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, ki se z zahtevo za varstvo zakonitosti ne more izpodbijati.
Sodišče, ustanovljeno po Zakonu o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast (ZSNČ), ni bilo izredno sodišče. Zakon je namreč sprejel organ, ki je bil takrat (5.6.1945) pristojen za izvrševanje zakonodajne funkcije v Sloveniji.
Čeprav je bil ZSNČ sprejet po vojni in je inkriminiral dejanja, storjena med vojno, ni šlo za nedovoljeno retroaktivno uporabo kazenskega zakona.
Pri obsodbi zaradi političnega sodelovanja z okupatorjem po točki a 2. člena ZSNČ je potrebno presoditi, ali je v obravnavanem primeru šlo za takšno nedoločeno inkriminacijo (lex incerta), ki je omogočala arbitrarno uporabo zakona.
Kljub razveljavitvi sodbe glede odločbe o zaplembi premoženja zadeva v tam delu ni vrnjena v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, saj bi bilo ponovno odločanje o morebitnem izreku te kazni v nasprotju s sedaj veljavnim pravnim redom, ki šteje vse zaplembe premoženja na podlagi določil ZSNČ za krivične.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - sodna poravnava - nova škoda
Ker je po (trditvah tožeče stranke) po sklenitvi poravnave prišlo do poslabšanja tožničinega zdravstvenega stanja, in sicer takšnega poslabšanja, ki ga tožeča stranka v času sklenitve sodne poravnave ni mogla pričakovati, je sodišče sodilo o tem zahtevku kot o zahtevku za novo škodo.
Izključna krajevna pristojnost sodišča, kjer nepremičnina leži, je podana le tedaj, kadar gre za stvarnopravni spor, posestni spor ali pa spor v zvezi z zakupom in najemom. V obravnavani pravdni zadevi tožeča stranka toži za razvezo darilne pogodbe. Toži torej za razvezo obligacijskega razmerja, kar pomeni, da gre za obligacijskopravni spor. Tudi predlagana začasna odredba se nanaša na prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine, in ne posega v stvarnopravno razmerje v zvezi z njo.
pravočasnost tožbe osebe, ki se ni udeleževala upravnega postopka in ji upravna odločba ni bila vročena
Oseba, ki se ni udeleževala upravnega postopka in ji upravna odločba ni vročena, lahko po 1. odstavku 18. člena ZUS izpodbija dokončen upravni akt, če izkaže, da so z njim prizadete njene pravice ali pravne koristi; tožba je pravočasna, če je vložena v enakem tožbenem roku, kot velja za stranke, ki so se udeleževale upravnega postopka.
pooblaščenci - kdo je lahko pooblaščenec v postopku pred višjim in vrhovnim sodiščem - tožba vložena pred 14.7.1999 - pravniški državni izpit
Tožba v tej pravdni zadevi je bila vložena 30.07.1996, torej bistveno pred uveljavitvijo ZPP iz leta 1999. To pomeni, da v tem postopku ni dovoljeno uporabiti določila 87. člena ZPP (1999) ne glede na to, da je bila sodba sodišča prve stopnje izdana po uveljavitvi istega zakona.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - odgovornost za škodo nastalo v pretepu
Gre za to, da je tožnik tožence izzval k dejanju, ki je povzročilo njegovo škodo. Izziv, ki je bil v ravnanju tožnika pred samim škodnim dogodkom in zaradi katerega je bil tudi kazensko obsojen, je takšne narave, da je povzročil nastalo škodo. Če se tožnik ne bi znašel pred avtomobilom tožencev in avtomobila ne bi ustavil, do škode ne bi prišlo. Zato je odločitev o sokrivdi tožnika do 20% materialnopravno pravilna.
denacionalizacija stavbnih zemljišč - položaj lovskih organizacij
Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč je dal lovskim organizacijam položaj družbenih organizacij in s tem opredelil njihovo premoženje kot družbeno. Vendar če se tožeča stranka sklicuje na podatke zemljiške knjige, po katerih je lastnica in ne le uporabnica sporne parcele, mora sodišče prve stopnje navedeni ugovor presoditi.
Izvajalec je odgovoren le za škodo na delu hiše, ki jo je saniral, ne pa na celotnem objektu, ki je bil saniran z drugo sanacijo tudi zaradi nestrokovne gradnje tožeče stranke v lastni režiji.
ZPP (1977) člen 230, 230/1, 421, 421-8, 422, 422/2, 423, 423/1-5.ZDKG člen 25, 26. ZDKZ člen 21.
zahteva za varstvo zakonitosti - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - dedovanje kmetijskih gospodarstev - zaščitena kmetija - sprememba statusa kmetije - akt upravnega organa
Obvestilo upravne enote, da kmetija, ki je predmet oporočnega dedovanja, ne ustreza več pogojem za zaščito po 25. členu ZDKG, je akt upravnega organa, ki omogoča obnovo pravnomočno končanega postopka v skladu z določilom 8. točke 421. člena ZPP (1977).
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - vračanje nadomestnih zemljišč - obvezna razlaga 1. stavka 1. odstavka 27. člena Zakona o denacionalizaciji
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je zavezanec za vrnitev nadomestnega kmetijskega zemljišča, če je postavljen zahtevek za vrnitev nadomestnega kmetijskega zemljišča in upravičencu podržavljenih kmetijskih zemljišč ni mogoče vrniti v naravi iz razlogov, določenih v ZDen.