ZOR člen 177, 177/3, 200, 200/2.ZZZDR člen 13. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - delna oprostitev odgovornosti - povrnitev stroškov za pomoč in strežbo - pravična denarna odškodnina
Ob tožnikovi navedbi, da mu je v času imobilizacije pomagala pri oblačenju in umivanju žena - ki ji zaradi te nege ni bil odprt bolniški stalež, je to pomoč presojati v okviru medsebojne pomoči med zakonci (13. člen ZZZDR) in ne kot pomoč tuje osebe.
ZTPDR člen 80, 80/1, 83, 83/1. ZDR (1990) člen 105.ZPP člen 186, 274, 274/1, 380, 380/2.
sprememba tožbe - zmotna uporaba materialnega prava - molk organa - sodni postopek - disciplinski postopek - varstvo pravic delavcev - delovno razmerje v državnih organih - rok za uveljavitev varstva pravic pri pristojnem sodišču
Delavcu, ki je že imel vloženo pravočasno tožbo zaradi "molka" organa, ni potrebno vložiti nove tožbe v prekluzivnem roku iz 1. odstavka 83. člena ZTPDR, zoper dokončno odločbo, sprejeto po poteku roka iz 1.odstavka 81. člena ZTPDR.
povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi kršitve pravic osebnosti v tisku - pasivna legitimacija - odškodninska odgovornost odgovornega in/ali glavnega urednika - višina denarne odškodnine
Kadar sta odgovorni in glavni urednik različni osebi, odloča o objavi odgovorni urednik v skladu z zakonom - to pa pomeni, da za vsebino prispevka po določbah ZJO nosi polno odgovornost le odgovorni urednik.
ZOR člen 73, 107, 109, 110. ZPN člen 8.ZDen člen 2, 16, 89, 16/3.ZUP člen 7. ZUP (1977) člen 5.
ničnost prodajne pogodbe - uveljavljanje ničnosti - razpolaganje z nepremičnino glede katere obstaja dolžnost vrnitve - prodaja nepremičnine brez javne dražbe - pravni interes denacionalizacijskega upravičenca - odločba Ustavnega sodišča RS
Denacionalizacijski upravičenec ima pravni interes na ugotavljanju ničnosti prodajne pogodbe, s katero je denacionalizacijski zavezanec prodal nepremičnino, ki je predmet denacionalizacije fizični osebi v nasprotju z določbo 8. člena ZPN.
kaznivo dejanje sovražne propagande - pojem propagande
Iz splošnega razumevanja pojma propaganda in v KZ-51 določenih elementov kaznivega dejanja sovražne propagande je treba šteti, da je propaganda izražanje ali sporočanje določenih dejstev zaradi pridobivanja pristašev za neko aktivnost. Medsebojnih pogovorov treh mladih ljudi, ki so služili vojaški rok v letu 1951 ne glede na večjo ali manjšo kritičnost do takratnih razmer v državi in vojski, ni mogoče šteti za propagando. Toliko bolj to velja za zasebna pisma svojcem ali prijateljem.
Izključna krajevna pristojnost sodišča, kjer nepremičnina leži, je podana le tedaj, kadar gre za stvarnopravni spor, posestni spor ali pa spor v zvezi z zakupom in najemom. V obravnavani pravdni zadevi tožeča stranka toži za razvezo darilne pogodbe. Toži torej za razvezo obligacijskega razmerja, kar pomeni, da gre za obligacijskopravni spor. Tudi predlagana začasna odredba se nanaša na prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine, in ne posega v stvarnopravno razmerje v zvezi z njo.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - sodna poravnava - nova škoda
Ker je po (trditvah tožeče stranke) po sklenitvi poravnave prišlo do poslabšanja tožničinega zdravstvenega stanja, in sicer takšnega poslabšanja, ki ga tožeča stranka v času sklenitve sodne poravnave ni mogla pričakovati, je sodišče sodilo o tem zahtevku kot o zahtevku za novo škodo.
Zakon o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast (ZSNČ) člen 2, 2-a, 11, 12. Zakon o sodnem kazenskem postopku Kraljevine Jugoslavije člen 336, 336/2-6.ZKP člen 424, 424/2.ZDen člen 3, 3-27.
zločini in prestopki zoper slovensko narodno čast - politično sodelovanje z okupatorjem - sodišče, ustanovljeno po Zakonu o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast - članstvo v pokrajinskem sosvetu za Ljubljansko pokrajino - sojenje v odsotnosti - zaplemba premoženja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ali je bil obsojeni dejansko na begu ali na znanem naslovu v tujini, je vprašanje pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, ki se z zahtevo za varstvo zakonitosti ne more izpodbijati. Sodišče, ustanovljeno po Zakonu o kaznovanju zločinov in prestopkov zoper slovensko narodno čast (ZSNČ), ni bilo izredno sodišče. Zakon je namreč sprejel organ, ki je bil takrat (5.6.1945) pristojen za izvrševanje zakonodajne funkcije v Sloveniji. Čeprav je bil ZSNČ sprejet po vojni in je inkriminiral dejanja, storjena med vojno, ni šlo za nedovoljeno retroaktivno uporabo kazenskega zakona. Pri obsodbi zaradi političnega sodelovanja z okupatorjem po točki a 2. člena ZSNČ je potrebno presoditi, ali je v obravnavanem primeru šlo za takšno nedoločeno inkriminacijo (lex incerta), ki je omogočala arbitrarno uporabo zakona. Kljub razveljavitvi sodbe glede odločbe o zaplembi premoženja zadeva v tam delu ni vrnjena v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, saj bi bilo ponovno odločanje o morebitnem izreku te kazni v nasprotju s sedaj veljavnim pravnim redom, ki šteje vse zaplembe premoženja na podlagi določil ZSNČ za krivične.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - odgovornost za škodo nastalo v pretepu
Gre za to, da je tožnik tožence izzval k dejanju, ki je povzročilo njegovo škodo. Izziv, ki je bil v ravnanju tožnika pred samim škodnim dogodkom in zaradi katerega je bil tudi kazensko obsojen, je takšne narave, da je povzročil nastalo škodo. Če se tožnik ne bi znašel pred avtomobilom tožencev in avtomobila ne bi ustavil, do škode ne bi prišlo. Zato je odločitev o sokrivdi tožnika do 20% materialnopravno pravilna.
pooblaščenci - kdo je lahko pooblaščenec v postopku pred višjim in vrhovnim sodiščem - tožba vložena pred 14.7.1999 - pravniški državni izpit
Tožba v tej pravdni zadevi je bila vložena 30.07.1996, torej bistveno pred uveljavitvijo ZPP iz leta 1999. To pomeni, da v tem postopku ni dovoljeno uporabiti določila 87. člena ZPP (1999) ne glede na to, da je bila sodba sodišča prve stopnje izdana po uveljavitvi istega zakona.
pravočasnost tožbe osebe, ki se ni udeleževala upravnega postopka in ji upravna odločba ni bila vročena
Oseba, ki se ni udeleževala upravnega postopka in ji upravna odločba ni vročena, lahko po 1. odstavku 18. člena ZUS izpodbija dokončen upravni akt, če izkaže, da so z njim prizadete njene pravice ali pravne koristi; tožba je pravočasna, če je vložena v enakem tožbenem roku, kot velja za stranke, ki so se udeleževale upravnega postopka.
ZPP (1977) člen 230, 230/1, 421, 421-8, 422, 422/2, 423, 423/1-5.ZDKG člen 25, 26. ZDKZ člen 21.
zahteva za varstvo zakonitosti - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - dedovanje kmetijskih gospodarstev - zaščitena kmetija - sprememba statusa kmetije - akt upravnega organa
Obvestilo upravne enote, da kmetija, ki je predmet oporočnega dedovanja, ne ustreza več pogojem za zaščito po 25. členu ZDKG, je akt upravnega organa, ki omogoča obnovo pravnomočno končanega postopka v skladu z določilom 8. točke 421. člena ZPP (1977).
denacionalizacija stavbnih zemljišč - položaj lovskih organizacij
Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč je dal lovskim organizacijam položaj družbenih organizacij in s tem opredelil njihovo premoženje kot družbeno. Vendar če se tožeča stranka sklicuje na podatke zemljiške knjige, po katerih je lastnica in ne le uporabnica sporne parcele, mora sodišče prve stopnje navedeni ugovor presoditi.
Izvajalec je odgovoren le za škodo na delu hiše, ki jo je saniral, ne pa na celotnem objektu, ki je bil saniran z drugo sanacijo tudi zaradi nestrokovne gradnje tožeče stranke v lastni režiji.
zazidano stavbno zemljišče - ovire za vrnitev v naravi - parkirišče
Poleg zemljišča, na katerem stoji stavba, šteje kot zazidano stavbno zemljišče tudi funkcionalno zemljišče, na katerem je parkirišče in zelenica, zato obstoja zanj ovira za vračanje po 2. odstavku 32. člena ZDen.
URS člen 15, 35.ZOR člen 157, 157/1, 157/2, 200, 200/1.
človekove pravice - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - zahteva za prenehanje s kršitvami pravice osebnosti - duševne bolečine zaradi kršitev pravic osebnosti - vznemirjanje preko telefona - denarna odškodnina
Zahtevka za prenehanje s kršitvami pravice osebnosti po prvem in drugem odstavku 157. členu ZOR in za plačilo odškodnine za duševno bolečino zaradi okrnitve pravice osebnosti po 200. členu ZOR lahko temeljita na istem historičnem dogodku, imata pa delno specifični dejanski podlagi in različni materialno pravni podlagi. Varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic (ki niso posebej naštete) zagotavlja URS v 35. členu. Po tem določilu je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Po četrtem odstavku 15. člena URS pa sta zagotovljeni sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do odprave posledic njihove kršitve. Predmet takega varstva je lahko tudi vznemirjanje s telefonskimi klici.