zavrnitev prošnje za azil zaradi zavajanja in zlorabe postopka za pridobitev azila
Za zavajanje oziroma zlorabo postopka se med drugim šteje tudi lažna predstavitev razlogov, na katere se prosilec za azil sklicuje, pa tudi vložitev prošnje za azil, z namenom, da bi odložil prisilno odstranitev iz države (2. alinea 1. odstavka 35. člena v zvezi s 36. členom ZAzil). Tudi pritožbeno sodišče, na podlagi ugotovitev sodišča prve stopnje, ki izhajajo iz spisovnih podatkov (neskladje pri izjavah, posedovanje nemškega spričevala o izobrazbi, ob hkratnem pomanjkanju dokazov o zatrjevani politični preganjanosti, posedovanje večje vsote gotovine in več potnih listov iranskih državljanov ter prijetje z večjo skupino novih iranskih prebežnikov), meni, da tožnikov glavni namen ilegalnega prihoda v Slovenijo vsekakor ni mogel biti iskanje azila v Republiki Sloveniji.
ZDRS člen 10. Uredba o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev državljanstva RS z naturalizacijo člen 6. ZUP (1986) člen 130.
pridobitev državljanstva z naturalizacijo - vezanost upravnega organa na zahtevek strank
Upravni organ ni dolžan preverjati možnosti pridobitve državljanstva tudi po določbi 4. člena (po rodu) in po določbi 9. člena (z rojstvom) ZDRS, če je tožnik zaprosil za državljanstvo po določbi 10. člena (z naturalizacijo) ZDRS. Upravni organ je vezan na zahtevek stranke po vsebini, po temelju in po obsegu, tožnik pa ima možnost, da do odločbe na prvi stopnji zahtevek spremeni ali dopolni (130. člen ZUP).
začasna odredba - pogoji - hujše škodljive posledice - referendum - pobuda za vložitev zahteve za razpis referenduma
Ker tožnica niti v pritožbi ne navaja, v čem konkretno naj bi ji z uveljavitvijo odloka Mestne občine L. nastale hujše škodljive posledice, ni pogojev za izdajo začasne odredbe. Tožnica v predmetni zadevi ne more zastopati javnega interesa, saj je zastopnik le-tega državno pravobranilstvo.
Zakoniti dediči po oporočni dedinji denacionalizacijskega upravičenca so, kot pravni nasledniki po 15. členu ZDen, lahko upravičeni za uveljavljanje pravic iz ZDen.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI POSTOPEK
VS13645
ZAzil člen 2, 23, 37.ZUP člen 228.
obrazložitev sklepa o zavrnitvi prošnje za azil
Zoper sklep iz 1. odstavka 37. člena ZAzil, s katerim pristojni organ tujcu, ki prihaja iz varne tretje države, v smislu 2. člena tega zakona zavrne prošnjo za azil, je dovoljena posebna pritožba. Zato mora biti sklep obrazložen. Obrazložitev mora vsebovati navedbo tistih okoliščin, ki so bile odločilne za sprejeto odločitev v smislu 2. člena ZAzil. Podlaga za sklep iz 1. odstavka 37. člena ZAzil ne more biti samo sklep vlade o določitvi varne tretje države.
izločitev dela zapuščine - sporazum o skupni gradnji - načelo avtonomije strank - gradnja na tujem svetu
Dejstvo da sta solastnika za gradnjo gospodarskega poslopja na njunem zemljišču vedela in z njo tudi izrečno soglašala, izključujejo tako uporabo določb ZTLR (ali ODZ) o gradnji na tujem zemljišču, kot tudi uporabo 32. člena ZD.
Z dogovorom, ki so ga pogodbene stranke sicer poimenovale "darilna pogodba", je bil tožniku priznan iz naslova njegovih vlaganj delež tako na gospodarskem poslopju kot tudi na zemljišču. Pravna razmerja, ki so nastala zaradi sodelovanja pri skupni graditvi, so tedaj udeleženci skupne gradnje razrešili na sporazumen način in v okviru načela avtonomije strank, ki tudi v primerih dogovora o skupni gradnji dopušča lastno voljno oblikovanje položaja, ki je nastal z gradnjo. Tožnikova zahteva, da naj se s pogodbo z dne 16.4.1987 že oblikovani pravni položaji, ki imajo svoj temelj v sporazumu o skupni gradnji, po smrti enega od udeležencev sporazumne skupne gradnje spremenijo oziroma na novo oblikujejo, nima podlage v materialnem pravu.
CZ (1976) člen 49, 50, 274. Uredba o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje oziroma določitvi carinske stopnje "prosto" pri uvozu blaga v letu 1994 člen 5.
carinske oprostitve (uvoz repromateriala z obveznostjo izvoza končnega izdelka)
Namen poznejšega preverjanja podatkov je ugotoviti, ali je uvoznik glede na uvozno carinsko deklaracijo, po kateri je uvozil blago brez plačila carine, svojo obveznost v roku in vrednosti tudi izpolnil. Pooblastilo za poznejše preverjanje podatkov, ki so bili ugotovljeni v carinskem postopku na podlagi dejstev, od katerih je odvisen obračun carine in drugih davščin o uvoženem blagu, daje carinskim organom Carinski zakon v določbi 274. člena.
privatizacija stanovanj - odpoved stanovanjskega razmerja - nedograjena stanovanjska hiša v lasti imetnika stanovanjske pravice
Po določbi tretjega odstavka 60. člena ZSR potrdi sodišče odpoved stanovanjskega razmerja in določi izpraznitveni rok, če družinska stanovanjska hiša še ni dograjena, imetnik stanovanjske pravice pa bi jo lahko dogradil. V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da prejšnja imetnica stanovanjske hiše ni mogla dograditi pred uveljavitvijo SZ, ob njegovi uveljavitvi (leta 1991), pa tudi ne do dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje v letu 1999. Te ugotovitve pa pomenijo, da tožena stranka prejšnji imetnici stanovanjske pravice ne bi mogla odpovedati stanovanjsko razmerje brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov. To pa nadalje pomeni, da pogoj iz 128. člena SZ, ki odvezuje lastnika prodati stanovanje, v obravnavanem primeru ni izpolnjen.
ZOR člen 177, 177/3, 200, 200/2.ZZZDR člen 13. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - delna oprostitev odgovornosti - povrnitev stroškov za pomoč in strežbo - pravična denarna odškodnina
Ob tožnikovi navedbi, da mu je v času imobilizacije pomagala pri oblačenju in umivanju žena - ki ji zaradi te nege ni bil odprt bolniški stalež, je to pomoč presojati v okviru medsebojne pomoči med zakonci (13. člen ZZZDR) in ne kot pomoč tuje osebe.
ZTPDR člen 80, 80/1, 83, 83/1. ZDR (1990) člen 105.ZPP člen 186, 274, 274/1, 380, 380/2.
sprememba tožbe - zmotna uporaba materialnega prava - molk organa - sodni postopek - disciplinski postopek - varstvo pravic delavcev - delovno razmerje v državnih organih - rok za uveljavitev varstva pravic pri pristojnem sodišču
Delavcu, ki je že imel vloženo pravočasno tožbo zaradi "molka" organa, ni potrebno vložiti nove tožbe v prekluzivnem roku iz 1. odstavka 83. člena ZTPDR, zoper dokončno odločbo, sprejeto po poteku roka iz 1.odstavka 81. člena ZTPDR.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - zastaranje uvedbe in vodenja disciplinskega postopka
Iz izvedenih dokazov ni razvidno, ali so bila pri ugotavljanju disciplinske odgovornosti tožnika upoštevana zakonska določila o zastaranju uvedbe in vodenja disciplinskega postopka v disciplinskih zadevah (67. člen ZTPDR). V dokaznem postopku bo treba ugotoviti, kdaj je organ pristojen za uvedbo disciplinskega postopka zvedel za tožnikova ravnanja, ki se mu očitajo kot hujše kršitve.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - nedoseganje pričakovanih rezultatov dela - varstvo pravic delavcev - sodni postopek - sprememba tožbe
Predpisi ne predvidevajo možnosti zavrženja tožbe, če delavec, potem ko prejme odločitev, ki jo je delodajalec z zamudo izdal o ugovoru delavca, ne vloži nove tožbe, oziroma ne razširi tožbenega zahtevka. S takim ravnanjem ne krši procesne prepovedi ponovnega postopanja v primeru, ko že teče pravda, ko je bila dosežena sodna poravnava, ali ko je bilo o zadevi že pravnomočno razsojeno, zaradi česar je mogoče po določilih 189., 308. in 319. člena ZPP tožbo zavreči.
lastninjenje - odškodovanje družbene lastnine - postopek revizije
V postopku lastninskega preoblikovanja podjetij po ZLPP se v smislu 48. člena ZLPP z revizijo ugotavlja oškodovanje družbene lastnine pri vsakem posameznem podjetju z družbenim kapitalom, ne pa odškodovanje družbene lastnine kot celotne premoženjske kategorije.
ZDR (1990) člen 100, 100/1-6. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela
Tožnica je kot razlog svoje neupravičene odsotnosti tako v pritožbi kot tudi v reviziji navajala protipravno ravnanje toženca, zaradi katerega ni imela finančnih sredstev za prevoz na delo, zaradi česar njena odsotnost z dela naj ne bi bila neupravičena. Navaja, da gre za višjo silo. Revizijsko sodišče ugotavlja, da so revidentkine navedbe zmotne, ker gre pri obravnavanem vprašanju za izpolnjevanje obveznosti tožnice, ne pa za morebitno uveljavljanje odškodninskega zahtevka tožene stranke zoper tožnico, pri čemer bi tožnica ugovarjala zahtevku z zatrjevanjem dejstev, ki bi utemeljevala oprostitev tožnice odškodninske odgovornosti (177. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, Uradni list SFRJ, št. 29/78 do 57/89 ter RS, št. 88/99 - ZOR). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se tožnici po zaključenem bolniškem staležu kljub pozivu toženca ni zdelo smiselno vrniti se na delo, potem ko je toženec pozval, da naj se vrne.
sprememba tožbe - delovno razmerje pri delodajalcih - pravica do razlike v plači - nedovoljena v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi
Revident je v reviziji nakazoval na drugačno pravno naravo denarnega zahtevka, saj naj bi, če ne gre za razliko v plači, pač uveljavljal škodo zaradi predčasne odpovedi individualne pogodbe. Ker iz tožbenega zahtevka izhaja, da tožnik uveljavlja samo razliko v plači, v revizijskem postopku ne more uveljavljati spremembe (objektivne spremembe tožbe) tožbe. To je mogoče po določbi prvega odstavka 190. člena ZPP-77 uveljavljati do konca glavne obravnave, ne pa v postopku z izrednim pravnim sredstvom. Zato je revizijsko sodišče revizijo obravnavalo samo v okviru odločitev v obravnavanih sodbah.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - kršitev konkurenčne prepovedi
Dana je kršitev konkurenčne prepovedi po Kolektivni pogodbi tožene stranke (5. točka 86. člena KP) in po ZDR (prvi odstavek 7. člena), če je tožnik z namenom, da bi koristil podjetju, katerega lastnica je njegova žena in ki opravlja dejavnost prodaje blaga, ki ga izdeluje tožena stranka, posredoval pri prodaji preko ženinega podjetja, čeprav bi tožena stranka lahko neposredno prodajala blago strankam. Takšno tožnikovo ravnanje je vplivalo na gospodarske in druge interese tožene stranke.
ZOR člen 173, 177, 177/2. ZPP (1977) člen 395, 395/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost
Riziko vsake nesreče, ki nastane zaradi majhne nepazljivosti delavca, ki je ni mogoče izključiti oziroma delavca pred njo v celoti zaščititi, nosi nosilec gospodarske dejavnosti.
delovno razmerje pri delodajalcih - pravica do razlike plače - dokazi - pravila o dokaznem bremenu
Tožena stranka ves čas postopka ugovarja višini zahtevka, ne da bi sama izračunala, kakšna je po njenem mnenju pravilna višina. Izračuna ni predložila niti na izrecen poziv sodišča prve stopnje, ni ga pripravila v pritožbenem postopku, niti ga ni opredelila v revizijskem postopku. Tožena stranka bi bila v skladu z določbo 219. člena ZPP-77 dolžna, ne samo pavšalno, ampak konkretno navesti, s katerimi zneski in zakaj se z njimi ne strinja. Če pa se je postavila na stališče "da terjatev v stečajnem postopku morda ne bi bila prerekana, če bi tožniki z listinskimi dokazi utemeljili svoj zahtevek" in na tem vztrajala ves čas postopka kljub temu, da so tožniki predložili specificiran zahtevek in je iz sodbe sodišča prve stopnje jasno razvidno, kje je pravni temelj izračuna, in bi torej revidentka lahko natančno navedla, v katerem delu (morebiti) z višino zahtevka ne soglaša, mora računati z uporabo določb 221.a člena ZPP-77.
Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 62. ZPP (1977) člen 394, 394/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - plače in drugi prejemki - pravica do razlike plače
V postopku je bilo ugotovljeno, da so toženo stranko zajele omejitve pri oblikovanju plač iz omejitvenega zakona do 1.3.1992. Po tem datumu pa bi bilo ob upoštevanju veljavnih predpisov dopustno zniževanje plač delavcev samo na način in pod pogoji kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (KPČBML). Ta v 62. členu določa, da je bilo pod določenimi pogoji sicer možno znižanje plač, vendar samo za šest mesecev. Po poteku tega roka je bilo treba razloge ponovno preučiti in o morebitnem podaljšanju obvestiti delavce. Ker postopek znižanja plač, kar sta smiselno enako ugotovili obe nižji sodišči, ni bil izpeljan v skladu z določili KPČBML, znižanje plač ni bilo zakonito.