brezplačna pravna pomoč - za odločanje pristojen organ
Tožnik je vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč v upravnem sporu, ne pa v zadevi, v kateri bi bil pristojni organ za odločanje o prošnji Okrožno sodišče v Ljubljani. Izpodbijano odločbo je izdal nepristojen organ.
davčna izvršba - druge denarne nedavčne obveznosti - izvršba na podlagi sodne odločbe - zakonita subrogacija
Terjatev je na podlagi izrecne zakonske določbe 46. člena ZBPP, ki določa zakonito subrogacijo terjatev iz naslova stroškov postopka v korist države, prešla na Republiko Slovenijo.
državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnica ni izkazala nobenih konkretnih okoliščin, kako naj bi vojne razmere v državah naslednicah nekdanje SFRJ preprečile njeno vrnitev v Republiko Slovenijo, niti ni dokazala konkretnih aktivnosti, katerih cilj bi bila vrnitev družine v Republiko Slovenijo. Zgolj sklicevanje na objektivne okoliščine vojne, na katere ni mogla vplivati, namreč ne zadošča za dokaz izpolnitve navedenega pogoja.
premestitev na drugo uradniško delovno mesto - premestitev iz poslovnih razlogov - ukinitev delovnega mesta - imenovanje v nižji naziv - razlogi za premestitev
Tožnica zgolj meni, da spremembe v notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v organu niso bile izvedene pravilno in zakonito ter se ne strinja s premestitvijo na drugo uradniško delovno mesto. Vendar to niso okoliščine, ki bi bile relevantne za obravnavano zadevo: pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v organu se kot splošni akt delodajalca lahko izpodbija pred delovnim sodiščem, v kolektivnem delovnem sporu, prav tako se pred delovnim sodiščem lahko izpodbija sklep o premestitvi, v individualnem delovnem sporu.
Inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - veterinarska dejavnost - prepoved opravljanja veterinarske dejavnosti
Res je na podlagi 24. točke 3. člena ZVet-1 lahko zdravilo tudi oksalna kislina, kar bi pomenilo, kot navaja drugostopni organ, da kolikor se oksalna kislina ob ustrezni pripravi uporablja za zatiranje varoje pri čebelah, da gre torej za zdravilo, vendar iz predavanja ne izhaja, pač pa je to le zaključek prvostopnega organa, da je predavanje o učinkovini lahko razumeti kot zavajanje čebelarjev, da se odločijo za nakup oksalne kisline, ki se prodaja kot industrijska kemikalija in ne kot registrirano zdravilo za uporabo v veterinarski medicini.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ugovor zoper sklep o izvršbi - nujno pravno dejanje - fikcija vročitve - načelno pravno mnenje - pritožba - verjetni izgled za uspeh
Tožnica je za dodelitev BPP za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, ki ga je prejela 9. 5. 2015 (fikcija vročitve), zaprosila 18. 5. 2015, to je isti dan, ko je potekel rok za ugovor zoper navedeni sklep, zato tožnica toženki v tožbi neutemeljeno očita zavlačevanje pri odločanju. Pri tem sodišče posebej opozarja na drugi odstavek 36. člena ZBPP, ki določa, da v primerih, ko bi zaradi odločanja o prošnji za BPP prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje, prosilec vloži prošnjo za odločanje najpozneje tri delovne dni pred iztekom roka za opravilo nujnega dejanja.
Fikcija vročitve je v obravnavanem primeru nastopila dne 9. 5. 2015, ko je bila res sobota, torej dela prost dan. Ker pa je od sprejetja in objave načelnega pravnega mnenja Občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 14. 1. 2015, torej tudi v času, ko je v obravnavanem primeru iztekel rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, jasno, da se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP ne upošteva določba četrtega odstavka 111. člena ZPP, tožnica ne more uspeti niti s pritožbo zoper sklep o zavrženju ugovora zoper sklep o izvršbi niti z vrnitvijo v prejšnje stanje, saj nepoznavanje prava škoduje (ignorantia iuris nocet).
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - znižanje z oceno ugotovljene davčne osnove - dokazno breme - dokazovanje s stopnjo verjetnosti - načelo proste presoje dokazov
Ne drži stališče, da se v postopku po 68. členu ZDavP-2 dejstva ugotavljajo z verjetnostjo. V tem postopku davčni organ ugotavlja verjetno davčno osnovo, ne ugotavlja pa s stopnjo verjetnosti pravno relevantnih dejstev, na katerih je ocena utemeljena. Ta se skladno z načelom materialne resnice dokazujejo z dokaznim standardom prepričanja, ki po večinskem mnenju teorije izključuje vsak razumen dvom. Verjetna izkazanost kot dokazni standard tudi ne zadošča, ko gre za dokazovanje nižje davčne osnove od ocenjene. Skladno s šestim odstavkom 68. člena ZDavP-2 se namreč verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova po tem členu zniža le, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Trditveno in dokazno breme je torej na davčnem zavezancu, ki mora s predloženimi oziroma predlaganimi dokazi prepričati v resničnost trditve o obstoju zatrjevanega dejstva.
Ustavitev davčne izvršbe ureja 155. člen ZDavP-2, ki predvideva, da so po tem, ko je že bil izdan sklep o davčni izvršbi, nastopile okoliščine, zaradi katerih je v nadaljevanju treba davčno izvršbo ustaviti. Tožnik razlogov za ustavitev davčne izvršbe ne izkaže. Če pa se ni strinjal s samim sklepom o izvršbi, pa bi moral podati pritožbo zoper navedeni sklep. Institut ustavitve davčne izvršbe namreč ni namenjen temu, da bi se pravna sredstva podvajala, enkrat na podlagi samega sklepa o davčni izvršbi, drugič pa z vložitvijo samostojnega predloga za ustavitev davčne izvršbe.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - množično vrednotenje nepremičnin - odločba Ustavnega sodišča - učinek razveljavitve zakona
Ustavno sodišče je odločilo, da je bil 193. člen ZUJF v neskladju z Ustavo, ker se pri določanju davčne osnove za odmero davka na nepremično premoženje večje vrednosti sklicuje na ZMVN, za katerega je Ustavno sodišče ugotovilo, da ni zadostil zahtevam načela zakonitosti pri predpisovanju davkov iz 147. člena Ustave, v postopku ugotavljanja posplošene tržne vrednosti nepremičnine pa nista bili zagotovljeni pravica do izjave iz 22. člena Ustave in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Odločba Ustavnega sodišča ima učinek razveljavitve. Določba 193. člena ZUJF o davčni osnova za davek na nepremično premoženje večje vrednosti se po navedenem v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, kar v obravnavani zadevi pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni zakonske podlage za odmero davčne obveznosti.
Predmet menjave je lahko le kmetijsko zemljišče za kmetijsko zemljišče, kot se je po mnenju sodišča na pravilno stališče postavil prvostopni organ, glede na določbo 45. člena ZKZ. Ker predmet menjave za kmetijsko zemljišče ne more biti kmetijska mehanizacija, je prvostopenjski organ pravilno, ker promet ni potekal po postopku in na način določen v ZKZ, odobritev posla zavrnil.
davčna izvršba - pritožba zoper sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova - izvršljiva odločba o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti - ustavitev izvršbe
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Zato tožnica z ugovori, s katerimi uveljavlja nepravilnost oziroma neustavnost odločbe o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti, v postopku izvršbe ni mogla uspeti in iz istega razloga s takšnimi ugovori tudi ne more uspeti v postopku s tožbo. Pač pa bo tožnica, če bo dosegla odpravo odmerne odločbe, ki je izvršilni naslov, lahko dosegla tudi ustavitev izvršbe oziroma odpravo vseh njenih posledic, vključno z vračilom plačanega zneska.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke za vložitev tožbe - aktivna legitimacija - stranka v postopku - zavrženje tožbe
Tožnik v tožbi navaja, da v obravnavanem postopku, v katerem je bila z izpodbijano odločbo izvršitelju A.A. podeljeno pooblastilo za hrambo in upravljanje z zaseženimi predmeti na območju Okrožnega sodišča v Kopru, ni sodeloval v postopku, niti kot stranka, niti kot stranski udeleženec. Navedeno izhaja tudi iz izpodbijane odločbe, ki je bila osebno vročena le izvršitelju, na katerega se odločba nanaša.
razprodaja tekstilnega blaga in obutve - cena pred znižanjem - odstotek znižanja - nepoštena poslovna praksa
Ugotovitev inšpektorice o nepravilnem označevanju blaga s cenami, ko kot cena pred znižanjem ni označena cena pred uvedbo razprodaje (v obravnavanem primeru t.i. promocijska cena), ampak (višja) redna maloprodajna cena, daje podlago za zaključek, da je napačen tudi odstotek znižanja „do – 50“, ki ga je objavila tožnica. Odstotek znižanja je tožnica namreč izračunala glede na maloprodajne cene blaga ter ne glede na (nižje) cene, ki so veljale pred razprodajo.
Zavajajoča (napačna) objava odstotka znižanja blaga na razprodaji more povzročiti oškodovanje potrošnikov, kajti obstaja možnost, da ti sprejmejo odločitev o nakupu izdelka zaradi vabljivo visokega oglaševalskega popusta, in ki je ne bi sprejeli, če bi vedeli, da je odstotek znižanja cen nižji od prikazanega.
upravni postopek - dopolnilna odločba - pogoji za izdajo dopolnilne odločbe - zavrnitev zahtevka
Na podlagi tožnikovega predloga za izdajo dopolnilne odločbe toženka glede na določbo 220. člena ZUP ni imela podlage, da tožnika določi za nadomestnega upravičenca, saj ta zahtevek ob vložitvi zahteve A.A. ni bil postavljen in ob odločanju o njeni zahtevi z odločbo z dne 7. 5. 2009 ni ostalo nič neodločeno.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - odgovornost za opuščeno odtegnitev in plačilo - dopustni ugovori - ugovor zoper sklep o izvršbi
Zakonski pogoj za izdajo odločbe na podlagi 175. člena ZDavP-2 je, da je bil izdan sklep o davčni izvršbi na denarno terjatev dolžnika ter da dolžnikov dolžnik ni ravnal v skladu z izdanim sklepom, s katerim mu je bilo naloženo, da zarubljeno terjatev plača na račun toženke. Dolžnikov dolžnik lahko v tem postopku uveljavlja le še tiste ugovore, ki se nanašajo na izpolnitev obveznosti po sklepu o davčni izvršbi. Tožnica ugovarja, da je njen dolg do davčnega dolžnika s pobotom ugasnil, kar pomeni, da ugovarja obstoju terjatve. To pa ni ugovor, ki bi ga lahko uveljavljala v tem postopku, temveč ugovor, ki se po določbah 174. člena ZDavP-2 lahko uveljavlja v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - posadna listina - izvirna pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje
Priposestvovanje predstavlja izvirno pridobitev lastninske pravice. V postopku odobritve pravnega posla je potrebno ugotoviti, ali tak pravni posel po vsebini ne predstavlja pravnega temelja za pravno poslovno pridobitev lastninske pravice v smislu 17. člena ZKZ, saj se bi v nasprotnem primeru s sklepanjem pogodb na podlagi priposestvovanja lahko zaobšlo določbe ZKZ o predkupnih upravičencih. Glede na določbe drugega odstavka 43. člena SPZ mora zato biti v listini o priznanju take izvirne pridobitve lastninske pravice v korist tretje osebe ugotovljena in izkazana ne samo zakonsko določena doba za nastop lastninske pravice s priposestvovanjem, ampak mora biti ugotovljena in izkazana tudi dobroverna posest v smislu 27. in člena SPZ. To pomeni, da lahko stranke tudi same z zasebno listino (posadno listino) ugotovijo in priznajo piposestvovanje, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji, ki morajo biti v taki listini ugotovljeni, izkazani in priznani.
davek na motorna vozila - zahtevek za vračilo plačanega DMV - rok za vložitev zahtevka za vračilo - materialni prekluzivni rok
Na podlagi osmega odstavka 11. člena ZDMV lahko upravičenec zahteva vračilo davka pri davčnem organu v treh mesecih od poteka meseca, v katerem so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi lahko zahteval vračilo davka. Po mnenju sodišča gre za materialni prekluzivni rok. Zamuda takšnega roka pa ima za posledico izgubo pravice, torej nastopi prekluzija.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - predlog za obnovo postopka
Presoja upravičenosti dodelitve BPP vedno vključuje tudi presojo, ali ima zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja BPP, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožiti.
V vlogi in v njeni dopolnitvi tožnik ni navedel razlogov za obnovo postopka ter ni predložil dokazov oziroma navedel okoliščin, ki razloge verjetno izkazujejo ter določno opredeljujejo relevantna dejstva v zvezi z domnevnimi kršitvami, zato je organ pravilno presodil, da tožnik v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh.
radijske frekvence - sprememba odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - pogoji za spremembo odločbe - sprememba območja pokritosti
S predlaganima spremembama odločb o dodelitvi radijskih frekvenc bi se spremenilo območje pokritosti in bi posledično prišlo do menjave radijskih frekvenc, zato je tožena stranka pravilno zavrnila tožnikovo vlogo za spremembo radijskih frekvenc na dveh oddajnih lokacijah. Tožnik ne more prepričati sodišča, da menjava frekvenc ne bo vplivala na območje pokrivanja, ker gre le za numerični podatek in je bistvena zagotovitev velikosti območja pokrivanja po posamezni ODRF, ne glede na označbo frekvence, saj je toženka po preizkusu oziroma strokovno tehnični obravnavi vloge tožnika s prilogo 1 ugotovila, da sprejem znotraj območja pokrivanja ne bi bil zagotovljen na zadovoljivi tehnični ravni, prepričljivo pa je tudi pojasnila, da na območje pokrivanja poleg geografskih značilnosti terena, pomembno vplivajo še sosednje radijske postaje (t.i. motilne postaje).
Tožnik je fizična oseba, ki je v skladu s 7. členom ZGD-1 odgovorna za nastale obveznosti z vsem svojim premoženjem, tudi tistim, za katerega se ga terja po spornem sklepu o davčni izvršbi in sicer za obveznosti izbrisane družbe trženja avtomatov A.A. s.p.