upravna taksa - oprostitev plačila upravne takse - begunec - dovoljenje za stalno prebivanje za družinske člane begunca - združevanje družine
Če ima tujec s statusom begunca ali subsidiarne zaščite določeno premoženje in bi lahko plačal upravne takse, ne bi se mu ob tem občutno zmanjšala sredstva, ki jih potrebuje za preživljanje, potem mora pristojni organ uporabiti določbi 21. člena in 5. točke 1. odstavka 23. člena ZUT. Če pa begunec nima tolikšnega premoženja, potem mora pristojni organ uporabiti določbo 9. točke 1. odstavka 24. člena ZUT in prosilca oprostiti plačila upravnih taks. Takšna razlaga ZUT v zvezi z uresničevanjem pravice do združevanja družine je tudi skladna s smernicami aktualne politike EU na področju zagotavljanja varnih in legalnih poti beguncev v Evropo.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odpravljen izpodbijani upravni akt - zavrženje tožbe
Tožnik izpodbija 5. točko izreka prvostopenjske odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2012, v kateri so mu bili priznani stroški postopka v odmerjeni višini in odločeno, da se mu izplačajo na njegov račun v 30 dneh od vročitve odločbe. Upravni akt izpodbija torej v delu, ki je bil z odločbo pritožbenega organa spremenjen glede zneska, s katerim se tožnik ne strinja.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij - sodna odločba
Dejstvo, da se sodba nahaja v obliki dokumenta in da jo je ministrstvo pridobilo, ker se nanaša na odločitev o individualne delovnem sporu z nekdanjim direktorjem organa v sestavi tega ministrstva, še ne pomeni, da je za dostop do te sodbe kot informacije javnega značaja zavezano navedeno ministrstvo.
ZGO-1 člen 218b, 218b/1, 218b/1-2. ZSZ (1984) člen 58, 62.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo - dostop do javnega cestnega omrežja
Tožnica ugotovitvi, da njeno zemljišče leži ob zemljišču, ki je v naravi cesta, ne ugovarja. Zgolj dejstvo, da dostopna pot deloma poteka po zemljišču v lasti tretje osebe, pa še ne pomeni, da ni dejanskega dostopa do javne ceste.
davčna izvršba - neplačana globa za prekršek - sklep o izvršbi - zastaranje - zastaralni rok
Zakonska določba, ki določa, kdaj se sankcije ne smejo začeti izvrševati, pomeni, da v roku štirih let po pravnomočnosti izvršilnega naslova (v tem primeru plačilnega naloga) ni več mogoče izdati sklepa o davčni izvršbi. Sklep o davčni izvršbi pa je bil izdan že 28. 4. 2010 (tožniku vročen 4. 5. 2010), torej znotraj tako relativnega dveletnega kot tudi absolutnega štiriletnega zastaralnega roka, ki je določen za začetek izvršitve sankcije. Novi četrti odstavek 44. člena ZP-1 pa določa, da že začetega izvrševanja (ta mora biti začet po prvem in tretjem odstavku 44. člena ZP-1) ni mogoče več izvrševati po poteku zastaralnih rokov, ki jih določa zakon, ki ureja davčno izvršbo. To pomeni, da ta zakonska določba glede zastaralnih rokov že pravočasno začete izvršbe napotuje na uporabo ZDavP-2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - državna pomoč - rok za opravo dejanja - podaljšanje roka - odločitev o prošnji za podaljšanje roka
Toženka o pravočasni prošnji za podaljšanje roka ni odločila s sklepom, niti ni tožnice v drugi pisni komunikaciji, ki bi po vsebini nadomestila sklep, seznanila s posledicami predložitve izjave po določenem datumu (iz razloga prenehanja izplačevanja upravičenih stroškov z zaključkom leta 2014), kar bi bilo mogoče razlagati kot strinjanje, da do tega datuma predloži izjavo.
Upravni organ je upošteval način gradnje oziroma značilnost spornega objekta in njegovega vpliva na stabilnost drugega objekta, medtem ko je način izvedbe teh ukrepov v strankini sferi. Tako tožnika ne moreta pričakovati ohranitve nezakonitega stanja, ki sta ga sama povzročila, zgolj zato, ker naj bi to vplivalo na stabilnost drugega njunega objekta.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vseh upravnih aktov, ampak le tiste, ki po materialnem kriteriju vsebujejo vsebinsko odločitev o materialno pravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe, ki ga je organ prve stopnje izdal po uradni dolžnosti, pa ni bilo odločeno o nobeni pravici oziroma pravni koristi tožnika. O tem je bilo odločeno z odločbo, ki se s spornim sklepom o dovolitvi izvršbe izvršuje, torej z odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - javna korist - potek javnega cestnega prometa
Pogoj za začetek postopka razlastitve je izkazana javna korist, če je po tistem delu cestišča v času vložitve zahteve za razlastitev potekal javni cestni promet. Sodišče ne dvomi v verodostojnost opravljenega štetja prometa na cestnem delu s strani občine kot razlastitvene upravičenke. Sicer pa iz listin upravnega spisa tudi izhaja, da so bile zapore ceste dane samo za tovorni promet in izdane tudi odločbe o odstranitvi cestnih ovir, postavljenih s strani tožnikov, kar pomeni, da je bil cestni promet oviran zaradi njunega protipredpisnega ravnanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do sodnega varstva - izvajanje posameznih preiskovalnih dejanj
Oprava posameznih preiskovalnih dejanj pred okrajnim sodiščem ne pomeni sodnega postopka, zato glede na določbo 7. člena ZBPPP v takem primeru ni mogoče dodeliti BPP.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Nestrinjanje z ugotovitvijo upravnega organa, pristojnega za izdajo gradbenega dovoljenja, da za izdajo gradbenega dovoljenja niso izpolnjeni zakonsko predpisani pogoji, bi tožnik lahko uveljavljal s pravnimi sredstvi zoper odločitev o zavrženju njegove zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, ne more pa s temi razlogi utemeljevati nepravilnosti in nezakonitosti inšpekcijske odločbe.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč
Toženka je z izpodbijano odločbo ugodila tožnikovemu zahtevku (prošnji za dodelite BPP). Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je to storila v celoti, v skladu z njegovo prošnjo za dodelitev BPP. Tudi tožnik v tožbi ne navaja ničesar drugega. Iz tega izhaja, da se tožnikov pravni položaj v primeru uspeha v tem upravnem sporu ne bi v ničemer izboljšal, kar pomeni, da ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - javna korist - zaprtje ceste - stroški postopka
Šteje se, da je javna korist za razlastitev nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta, ugotovljena, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njej poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC. Ker gre torej v sporni zadevi za poseben postopek razlastitve, za vložitev zahteve razlastitveni upravičenec ni bil vezan na rok iz drugega odstavka 95. člena ZUreP-1.
Drugostopenjski organ je pravilno uporabil določbo prvega odstavka 114. člena ZUP, ki obravnava vprašanje kritja stroškov postopka, v katerem je udeleženih več strank z nasprotujočimi si interesi, in sicer po načelu uspeha v postopku. Pritožbo, s katero niso uspeli, so vložili razlastitveni zavezanci, zato je nasprotni stranki, to je razlastitveni upravičenki, tudi ob upoštevanju drugega odstavka 9. člena ZUP pravilno priznan strošek za sestavo odgovora na pritožbo.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. Pravilnik o dodeljevanju štipendij iz knjižničnega nadomestila člen 37, 38.
javni razpis - podelitev štipendije iz naslova knjižničnega nadomestila - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - dopolnjen sklep o dodelitvi sredstev
Obvestilo o predlaganem razrezu sredstev z dne 6. 10. 2014 je bilo tožniku vročeno dne 8. 10. 2014, zoper njega pa ni vložil ugovora, čeprav možnost uporabe tega pravnega sredstva izhaja ne samo iz Obvestila, temveč tudi iz Pravilnika o dodeljevanju štipendij iz knjižničnega nadomestila. Sklep o dodelitvi štipendij iz naslova knjižničnega nadomestila za leto 2014 z dne 3. 11. 2014 pa je tožnik sprejel dne 5. 11. 2014. Tudi zoper navedeni sklep, iz katerega izhaja, da tožnik ni prejel štipendije, ni vložil pravnega sredstva. Z izpodbijanim dopolnjenim sklepom pa ni bilo odločeno o prijavi tožnika na javni razpis, torej ni bilo odločeno o njegovi pravici ali pravni koristi, o kateri je že bilo odločeno z prej navedenim obvestilom in s sklepom z dne 3. 11. 2014, zoper katere tožnik ni vložil pravnega sredstva. V izpodbijanem dopolnjenem sklepu so samo navedbe, ki so bile že obravnavane v prejšnjih dveh aktih, zato je sodišče tožbo zoper navedeni sklep zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja - zavrženje vloge
Tožnik ne navaja, da bi o prošnji za BPP ne bilo že odloženo, in to na enaki dejanski in pravni podlagi. Tudi sicer ne ugovarja razlogom, ki jih navaja toženka, temveč izraža zgolj splošno nestrinjanje z odločitvijo in mnenje o tem, da taka odločitev pomeni poseg v njegove temeljne človekove pravice. Vendar pa zgolj nestrinjanje z odločitvijo še ne utemeljuje zatrjevanih posegov v človekove pravice, niti take tožbene navedbe sodišču ne dajejo podlage za podrobnejši vsebinski preizkus izpodbijanega sklepa.
Za izdajo gradbenega dovoljenja za rušitev objekta so izpolnjeni vsi predpisani pogoji. Spori glede lastništva tega objekta, ki so v teku, pa na izdajo dovoljenja nimajo vpliva.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - inšpekcijski postopek - vlagatelj pobude - zavrženje tožbe
Z inšpekcijskim nadzorom je bilo ugotovljeno, da očitanih nepravilnosti ni (več) oziroma da so bile le-te odpravljene. Zato je bil z izpodbijanim sklepom postopek inšpekcijskega nadzora pri stranki z interesom ustavljen. Glede na navedeno se v predmetnem postopku torej ni odločalo o pravicah tožeče stranke, saj se je odločalo le o pravicah stranke z interesom. Če pa se ni odločalo o pravicah ali pravni koristi tožeče stranke, potem slednja tudi ne more imeti pravnega interesa za tožbo v tem upravnem sporu. Tožnik namreč v postopku izdaje izpodbijanega sklepa ni bil stranka (z interesom), temveč le vlagatelj pobude.
Za dokazilo o finančni pokritosti naložbe ne zadošča, da investitor zgolj prikaže finančne vire naložbe, temveč mora dokazati, da ima potrebna sredstva tudi že v celoti zagotovljena.
mednarodna zaščita - zapustitev azilnega doma - upravni spor - pravni interes - zavrženje tožbe
Okoliščina, da je tožnik samovoljno zapustil Azilni dom in se vanj ni vrnil, je v obravnavani zadevi nesporno izkazana. Tožnik je v konkretnem primeru imel pooblaščenca in sicer svetovalca za begunce že v času upravnega postopka. To pomeni, da je upravičeno sklepati, da je bil seznanjen s posledicami njegove samovoljne zapustitve Slovenije in da se je za zapustitev Slovenije odločil po svobodni volji.