inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - načelo zaslišanja strank
Iz spisov izhaja, da je bila tožnica večkrat vabljena na zaslišanje in se zaslišanja ni udeležila. Razvidno je tudi, da je opravičila svoj izostanek. Sodišče se sicer strinja s toženo stranko, da zaslišanje ni bilo nujno potrebno, vendar pa iz upravnega spisa izhaja, da je bil opravljen tudi ogled in da tožnica o tem ni bila obveščena. Nadalje iz upravnega spisa izhaja, da tožeča stranka tudi ni bila seznanjena z ugotovitvami, zbranimi pri ogledu, saj ji zapisnik o ogledu pred izdajo odločbe ni bil poslan. Zaradi tega je utemeljena tožbena navedba, da ji ni bila dana možnost, da se še pred izdajo izpodbijane odločbe izreče o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - upravičena odsotnost
Tožnik ni izkazal pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji za nadaljnje obdobje petih let, saj njegova ravnanja niso kazala na to, da bi se v času odsotnosti iz Republike Slovenije poskušal vrniti v Republiko Slovenijo in nadaljevati z dejanskim življenjem v Republiki Sloveniji, saj je središče njegovih življenjskih interesov Bosna in Hercegovina, kjer prebiva skupaj z družino, in ima svojo ordinacijo, in torej med njim in Republiko Slovenijo ne obstajajo dejanske in trajne povezave.
Ker je iz tožbenih navedb in prilog k tožbi razvidno, da je bila tožnikova vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev že odstopljena stvarno in krajevno pristojnemu organu (Centru za socialno delo Krško) in je bil tožnik o tem tudi obveščen, sodišče ugotavlja, da tožnik nima pravnega interesa, da s to tožbo zahteva, da sodišče naloži Okrožnemu državnemu tožilstvu v Krškem (ki je za obravnavo sporne vloge nepristojen organ), naj vlogo odstopi pristojnemu organu. Posledično tudi vsebinska obravnava predmetne tožbe ne bi privedla k spremembi oziroma izboljšanju tožnikovega pravnega položaja, zato je sodišče tožbo zavrglo.
usmeritev otroka v prilagojen program - jezik v postopku - načelo zaslišanja strank
Soglasje obeh staršev in vročitev izvoda zahteve OŠ za usmeritev staršem je bistvena predpostavka za zakonitost uvedbe postopka usmerjanja, kadar postopek usmerjanja sproži vzgojno-izobraževalni oziroma socialnovarstveni zavod.
Prvostopenjski organ se v izpodbijani odločbi (zgolj) z enim stavkom sklicuje na strokovno mnenje komisije, ki je ugotovila, da je bilo učenko opredeliti kot otroka z lažjo motnjo v duševnem razvoju in je zato predlagala usmeritev v prilagojen program z nižjim izobrazbenim standardom. Iz strokovnega mnenja pa je razvidno tudi, da ima učenka velike težave z razumevanjem in uporabo slovenščine. Do tega se organ v svoji odločbi ni z ničemer opredelil. Izpodbijani akt torej nima nobene ocene o tem, ali je bilo strokovno mnenje komisije, glede na velike težave z razumevanjem in uporabo slovenščine učenke (in njene mame, ki je pogovorom in pregledom prisostvovala), izdelano v skladu s pravili postopka, glede na to, da imajo stranke, ki ne razumejo jezika, v katerem postopek teče, pravico spremljati postopek v jeziku, ki ga govorijo in razumejo, torej preko tolmača.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-4, 84/2. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - vpis v schengenski informacijski sistem - začasna odredba - zavrženje začasne odredbe
Pri Schengenskem informacijskem sistemu (SIS II) gre za organizirano in urejeno zbiranje podatkov z namenom zagotavljanja varnosti na ozemljih držav članic EU v zvezi z državljani tretjih držav ter je upravni organ tudi po presoji sodišča iz SIS II posredovane podatke, ki so se nanašali na tožnika, mogel šteti za verodostojne in take, da imajo zadostno dokazno vrednost, da je nanje mogel opreti odločitev o odreditvi ukrepa omejitve gibanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred vložitvijo prošnje nastali stroški
Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči dne 13. 10. 2017, zato mu brezplačne pravne pomoči za zastopanje na naroku dne 11. 10. 2017 ni mogoče odobriti, saj gre za dejanje, ki je bilo opravljeno pred vložitvijo prošnje. Na tem naroku je bila zadeva, za katero tožnik prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zaključena, zato tožnik nadaljnje brezplačne pravne pomoči za postopek na prvi stopnji ne potrebuje.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - nepopolna vloga
Sodišče je tožnika pozvalo, da pojasni, zakaj se ne strinja s sklepom, ki ga izpodbija v tem upravnem sporu, vendar tožnik tudi po tem ni navedel razlogov, zakaj meni, da je izpodbijani sklep nezakonit. Sodišče je zato preizkusilo sporni sklep z vidika njegove zakonitosti ter ugotovilo, da je tožena stranka ravnala na način, kot to določa prvi odstavek 67. člena ZUP glede nepopolne vloge. Ker tožnik svoje vloge v postavljenem roku ni ustrezno dopolnil, je tudi imela podlago v drugem odstavku istega člena za zavrženje njegove vloge.
visoko šolstvo - doktorska disertacija - zavrnitev doktorske disertacije - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
S spornim sklepom je Senat FDŠ zavrnil doktorsko disertacijo tožeče stranke. Odločitev je bila sprejeta na podlagi ocen, ki jih je dala komisija imenovana za oceno doktorske disertacije. Odločitev Senata torej po svoji naravi pomeni oceno s strani tožeče stranke predložene doktorske disertacije. Gre za strokovno akademsko presojo visokošolskih učiteljev (članov komisije), ki imajo doktorat znanosti z znanstvenega področja, s katerega želi študent pridobiti doktorat znanosti, znotraj pedagoškega procesa, katerega namen je oceniti doktorsko disertacijo z vidika njenega prispevka k znanosti in ne za odločanje o kakšni pravici ali koristi, ki bi jo zakon varoval tožeči stranki, ali bi z njo nalagal kakšno obveznost. Zato se v tem postopku določbe ZUP ne uporabljajo.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - mediacija - soglasje za mediacijo
Prosilec za brezplačno pravno pomoč je dolžan dati soglasje za mediacijo, če da soglasje tudi nasprotna stranka in je dolžan v postopku mediacije tudi sodelovati, razen če mediacija ni primerna.
podelitev koncesij - pritožba - stranka v postopku - aktivna legitimacija
Interes, na katerega se sklicuje tožnik v postopku, nima podlage v materialnopravnih predpisih. Tožnik namreč zgolj na podlagi vložene tožbe v upravnem sporu in s sklicevanjem na morebiten uspeh te tožbe, ne more izkazati obstoja neposrednega in v materialnem pravu utemeljenega pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper kasneje izdano odločbo o izbiri drugega izvajalca javne službe.
davčna izvršba - izvršba na dolžnikova denarna sredstva - slabo premoženjsko stanje dolžnika - odpis dolga
Slabo premoženjsko stanje dolžnika ne more vplivati na odločitev in po določbah ZDavP-2 (155. člen) tudi ni podlaga za ustavitev davčne izvršbe. Socialni položaj dolžnika je v davčnem izvršilnem postopku varovan z določbami 159. in 160. člena ZDavP-2, ki določajo denarne prejemke, ki so iz izvršbe izvzeti, in omejitve davčne izvršbe na dolžnikove denarne prejemke, ki jih mora pri opravi rubeža upoštevati izplačevalec tudi po izpodbijanem sklepu.
ZFPPIPP člen 283. ZDoh-2 člen 93, 93-2, 94, 97, 132. ZDavP-2 člen 77. ZNVP-1 člen 8, 8/1.
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - zmanjšanje davčne osnove - izguba - stečaj
V obravnavani zadevi je sporno dejstvo, ali se pri ugotavljanju davčne osnove od dobička iz kapitala upošteva izguba, ki jo je tožnik dosegel s prodajo vrednostnih papirjev delniške družbe, zoper katero se je že pred tem začel stečajni postopek. Davčni organ navedene izgube ni upošteval in se je ob tem skliceval na določilo prvega odstavka 283. člena ZFPPIPP. Potrebno je upoštevati, da postopke zaradi insolventnosti ureja ZFPPIPP, med slednje pa po 2. točki prvega odstavka 5. člena ZFPPIPP spada tudi stečajni postopek. Sodišče zavrača ugovor tožnika, da bi uporaba 283. člena ZFPPIPP pomenila, da bi bili imetniki poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo drugače obravnavani, saj po presoji sodišča ni mogoče enačiti razveljavitve vrednostnih papirjev po prvem odstavku 283. člena ZFPPIPP z izplačilom lastniškega deleža v primeru prenehanja gospodarske družbe v smislu 94. člena ZDoh-2. V predmetni zadevi gre namreč za razveljavitev vrednostnih papirjev po prvem odstavku 283. člena ZFPPIPP in ne za odsvojitev deleža v gospodarski družbi, zaradi česar sodišče zavrača tudi očitano kršitev načela enakosti iz 14. člena Ustave Republike Slovenije.
upravni spor - obnova postopka - obnovitveni razlog - kazenska sodba - nova dejstva in dokazi
Nov dokaz v smislu 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 je samo tisti, ki je obstajal že v trenutku, ko je upravni organ izdal prvostopenjski akt, vendar stranka zanj ni vedela ali ga ni imela možnosti uporabiti. Nov dokaz mora biti torej po ustaljeni sodni praksi subjektivno nov, a objektivno star.
ZPOmK-1 člen 27, 27/3, 28, 28/2, 29, 29/2, 29/4, 31. ZUP člen 91, 95. Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe člen 20, 20/4, 23, 23/1, 23/1-c.
varstvo konkurence - trg dobave zemeljskega plina odjemalcem s prenosnega omrežja - preiskava poslovnih prostorov - oviranje preiskave - sklep o denarni kazni - poročilo o preiskavi - sodelovalna dolžnost podjetja - vročanje pisanj - vročanje pravni osebi - podpis vročilnice
Po drugem odstavku 28. člena ZPOmK-1 je potrebno odredbo oziroma sklep o preiskavi vročiti osebno podjetju, zoper katerega naj se izvede preiskava, na začetku opravljanja preiskave. Vročitev se pravilno opravi podjetju in ne njegovemu pooblaščencu. V skladu z 91. členom ZUP se pravnim osebam fizično vroča tako, da se dokument izroči osebi, ki je določena za sprejem dokumentov oziroma njenemu zakonitemu zastopniku.
Po četrtem odstavku 29. člena ZPOmK-1 mora podjetje pooblaščenim osebam omogočiti dostop do prostorov ter do poslovnih knjig in druge dokumentacije. Sodišče ugotavlja, da iz tega določila jasno izhaja, da je dolžno prevzeti sklep o uvedbi postopka in o preiskavi in podpisati vročilnice o prejemu teh sklepov, saj je to pogoj, da se preiskava začne, in da lahko podjetje v nadaljevanju izpolnjuje svojo obveznost aktivnega sodelovanja pri njeni izvedbi. Navzočnost odvetnika pri izvajanju preiskave po zakonu ni obvezna, zato pooblaščenim osebam na njegov prihod ni potrebno čakati, saj bi bila ogrožena učinkovitost preiskave. Trditve tožnice o tem, da gre za kaznovalni postopek, ki bi se lahko opravljal le v navzočnosti odvetnika, niso pravilne. Ustavno sodišče je namreč v zadevi U - I - 40/12 z dne 11. 4. 2013 zavzelo jasno stališče, da postopek nadzora po ZPOmK-1 v svojem temelju v veljavni zakonski ureditvi sam po sebi ni urejen kot kaznovalni postopek. Vročitev sklepa o uvedbi preiskave pred prihodom odvetnika tako ni v nasprotju s prakso SEU in ne predstavlja kršitve ustavno varovane pravice do prisotnosti odvetnika oziroma do obrambe.
Sodišče sodi, da ima AVK v nacionalni zakonodaji zagotovljeno učinkovito možnost, da začne preiskavo neodvisno od tega, ali je član uprave zavrnil podpis vročilnice o prejemu sklepa. 95. člen ZUP v prvem odstavku določa, da če oseba, ki bi po tem zakonu dokument morala sprejeti, tega brez zakonitega razloga noče storiti, pusti vročevalec dokument v stanovanju, kjer taka oseba stanuje, oziroma v prostorih, kjer je zaposlena, ali pa nalepi dokument na vrata stanovanja oziroma prostorov, ali ga pusti v predalčniku. Če se opravi vročitev tako, kot je določeno v prejšnjem odstavku, zapiše vročevalec na vročilnici dan, uro in razlog odklonitve sprejema ter kraj, kjer je dokument pustil; šteje se, da je s tem vročitev opravljena (drugi odstavek 95. člena ZUP).
Oviranje preiskave, to je kršitev sodelovalne dolžnosti podjetja, ne more biti podano, kadar AVK upošteva želje predstavnika preiskovane osebe, za katero celo ocenjuje, da zanjo ni nobene potrebe. Upoštevanje želja predstavnikov preiskovanega podjetja ne more kršiti sodelovalne dolžnosti. Kot nepodrejanje, torej oviranje preiskave, se zato šteje ravnanje, ki krši dolžnost podjetja, da pri preiskavi sodeluje. Obveznost sodelovanja pri preiskavi pa ne pomeni zgolj pasivnega dopuščanja preiskave, ampak pomeni obveznost podjetja, da pri preiskavi deluje aktivno tj., da predloži dokumentacijo in omogoči dostop do prostorov, v katerih se relevantna dokumentacija nahaja, da pooblaščenim osebam zagotavlja vse relevantne informacije in dostop do njih, in sicer ne glede na to, ali je nek dokument ali podatek konkretno oziroma izrecno zahtevan.
odmera dohodnine - vzdrževan družinski član - olajšava za vzdrževanega družinskega člana - očitne pomote
Neuveljavljanje posebne olajšave ne predstavlja očitne napake v smislu 90. člena ZDavP-2. Zgolj navajanje tožnika, da je bil davek odmerjen previsoko in da gre za napako, ki je bila ugotovljena, ne da bi bil v zadevi izveden ugotovitveni postopek, po mnenju sodišča ne zadostuje. Ne gre namreč za to, da bi davčni organ za navedena leta odmeril previsok davek zaradi očitne napake. Višina davka je bila namreč odmerjena glede na takrat ugotovljeno dejansko stanje, ki je izhajalo iz podatkov tožnikove vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane. Uporaba posredovanih podatkov pa sama po sebi ne more pripeljati do očitne napake v smislu 90. člena ZDavP-2.
dohodnina - davek od dobička iz kapitala - davčna osnova - stroški na nepremičnini opravljenih investicij in vzdrževanja
Za dohodnino je pomembno, ali so stroški nesporno nastali in tudi bili plačani in kdo plača te stroške. Dohodnina je namreč strogo osebni davek, kar pomeni, da jo plačuje vsak posameznik zase in za plačilo prevzema odgovornost, odvisna je od vsakega posameznika, od višine njegovih dohodkov in drugih okoliščin v zavezančevi sferi. Da se lahko stroški obravnavajo kot priznani stroški pri odmeri davčne osnove za davek od dobička od kapitala, morajo nastati davčnemu zavezancu, ki je kapital odsvojil in kateremu se dohodnina odmerja.
ZDavP-2 člen 54, 353a. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
prispevki za socialno varnost - lastnik zasebnega podjetja - obračun prispevkov - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - davčni obračun - popravek davčnega obračuna - zavrženje tožbe
Predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost ima po poteku roka iz 353. člena ZDavP-2 naravo obračuna, kot bi ga oddal zavezanec sam. Čim pa je tako, takšnega obračuna ni mogoče šteti za upravni akt.
Z ureditvijo popravkov davčnega obračuna v ZDavP-2 se v davčnem postopku vzpostavlja sistem pravnih sredstev zoper davčni obračun, saj navedeni institut zavezancu za davek daje pravico, da v enoletnem roku opravi preizkus davčnega obračuna in uveljavlja pravice iz naslova popravljanja davčnega obračuna. Po mnenju sodišča je popravek obračuna ustrezen institut, v katerem bo tožnik lahko sam izračunal svojo obveznost. S tem bo po višini ugovarjal obveznosti, ki je bila ugotovljena s predizpolnjenim obračunom prispevkov za socialno varnosti in na tej podlagi dosegel izdajo upravne odločbe, ki jo bo nato lahko izpodbijal z vsemi pravnimi sredstvi. Na ta način ni prikrajšan v svoji pravici do pravnega sredstva in pravici do sodnega varstva iz 25. in 22. člena Ustave.
dohodnina - uveljavljanje olajšave - posebne olajšave - olajšava za vzdrževane družinske člane
V obravnavani zadevi bi tožnica lahko pravočasno uveljavljala posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane na podlagi pritožbe na odmerno odločbo le v primeru, če bi v zakonskem roku (iz šestega odstavka 267. člena ZDavP-2), torej do 31. julija 2014 sama vložila napoved za odmero dohodnine za leto 2013, kar pa tožnica nesporno ni storila. Tako v predmetni zadevi ni izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 271. člena ZDavP-2 in je tudi po presoji sodišča tožnica posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane uveljavljala prepozno. Davčni organ te olajšave z izpodbijano odločbo o odmeri dohodnine za leto 2013 tožnici povsem pravilno ni priznal.
ZLD člen 5, 6, 9, 10. Pravilnik o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti (1992) člen 31, 32, 33.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - opravljanje lekarniške dejavnosti
Ne ZLD in ne ZZDej ne izključujeta sočasnega delovanja lekarn ali podružnic lekarn, ki so ustanovljene kot javni zavod ali je zanje dodeljena koncesija, če so ustanovljene oziroma je zanje dodeljena koncesija na območjih, ki se prekrivajo.
Tožnik se moti, ko meni, da širitev lekarniške mreže, če se za to pokaže potreba (prebivalstva, zdravstvenih zavodov, idr.), ni več možna, saj zakon ne samo da daje tako možnost, temveč tudi nalaga državi ali lokalni skupnosti, da ustrezno postopa, če se izkaže, da je za širitev lekarniške mreže izkazan javni interes. Člen 10 in 15 ZLD pa res ne dopuščata delovanja javnega zavoda ali koncesionarja na območju, za katerega (javni zavod) ni bil ustanovljen oziroma ki ni določeno v odločbi o podelitvi koncesije, za kar pa v tem primeru ne gre.
Darila so predmet obdavčitve po ZDDD in se ne štejejo za dohodke po ZDoh-2, zato dohodki v višini 3 900,00 EUR, ki jih je tožnik napovedal kot darilo, utemeljeno niso bili upoštevani v odločbi o odmeri dohodnine. Medtem ko se za dohodke iz naslova prodaje vrednostnih papirjev vloži posebna napoved, dohodnina (od dobička iz kapitala) pa ugotovi s posebno odmerno odločbo in se torej tudi teh dohodkov ne všteva v osnovo za dohodnino, ki se odmeri z izpodbijano odločbo.