denacionalizacija - FIP - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Do odškodnine po FIP oziroma UVEG so bile upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica, ne pa tudi osebe, ki take škode niso utrpele in jim je bilo npr. podržavljeno drugo premoženje (nepremičnine...).
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - načelo zaslišanja strank
Iz spisov izhaja, da je bila tožnica večkrat vabljena na zaslišanje in se zaslišanja ni udeležila. Razvidno je tudi, da je opravičila svoj izostanek. Sodišče se sicer strinja s toženo stranko, da zaslišanje ni bilo nujno potrebno, vendar pa iz upravnega spisa izhaja, da je bil opravljen tudi ogled in da tožnica o tem ni bila obveščena. Nadalje iz upravnega spisa izhaja, da tožeča stranka tudi ni bila seznanjena z ugotovitvami, zbranimi pri ogledu, saj ji zapisnik o ogledu pred izdajo odločbe ni bil poslan. Zaradi tega je utemeljena tožbena navedba, da ji ni bila dana možnost, da se še pred izdajo izpodbijane odločbe izreče o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - nepopolna vloga
Sodišče je tožnika pozvalo, da pojasni, zakaj se ne strinja s sklepom, ki ga izpodbija v tem upravnem sporu, vendar tožnik tudi po tem ni navedel razlogov, zakaj meni, da je izpodbijani sklep nezakonit. Sodišče je zato preizkusilo sporni sklep z vidika njegove zakonitosti ter ugotovilo, da je tožena stranka ravnala na način, kot to določa prvi odstavek 67. člena ZUP glede nepopolne vloge. Ker tožnik svoje vloge v postavljenem roku ni ustrezno dopolnil, je tudi imela podlago v drugem odstavku istega člena za zavrženje njegove vloge.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh zadeve
Vloga tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči je vsebovala določene pomanjkljivosti, vendar jo je tožena stranka obravnavala po vsebini z vidika izpolnjevanja objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP, ker je kljub vsemu iz vloge mogoče razbrati, da gre za zadevo, ki se nanaša na za tožnico neuspešno končan izbirni postopek na razpisano delovno mesto. Pri tem pa tožnica v svojih odgovorih na pozive tožene stranke ni navedla okoliščin, ki bi izkazovale, da bi bilo razumno začeti postopek oziroma da bi imela verjeten izgled za uspeh s tožbo. Zgolj navedba, da je kljub boljšim referencam diskriminirana v primerjavi z drugimi kandidati, še ne daje podlage za zaključek, da je pogoj iz 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjen.
denacionalizacija - FIP - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Stališče, po katerem bi že možnost uveljavljanja odškodnine, npr. za gospodinjske predmete, pomenila izključitveni razlog za uveljavljanje denacionalizacije podržavljenih nepremičnin, bi pomenilo tudi različno obravnavanje prejšnjih lastnikov podržavljenih nepremičnin glede na to, ali so jim bili podržavljeni gospodinjski predmeti ali ne. To pa ni namen izključitvenega razloga iz drugega odstavka 10. člena ZDen (preprečiti dvakratno odškodovanje za odvzeto premoženje).
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-4, 84/2. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - vpis v schengenski informacijski sistem - začasna odredba - zavrženje začasne odredbe
Pri Schengenskem informacijskem sistemu (SIS II) gre za organizirano in urejeno zbiranje podatkov z namenom zagotavljanja varnosti na ozemljih držav članic EU v zvezi z državljani tretjih držav ter je upravni organ tudi po presoji sodišča iz SIS II posredovane podatke, ki so se nanašali na tožnika, mogel šteti za verodostojne in take, da imajo zadostno dokazno vrednost, da je nanje mogel opreti odločitev o odreditvi ukrepa omejitve gibanja.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - FIP - pravica do odškodnine od tuje države
Do odškodnine po FIP oziroma UVEG so bile upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica, ne pa tudi osebe, ki take škode niso utrpele in jim je bilo npr. podržavljeno drugo premoženje (nepremičnine...). Glede na to pravice do denacionalizacije nepremičnin ni mogoče odkloniti na podlagi ugotovitve, da bi bili prejšnji lastniki teh nepremičnin upravičeni do odškodnine za podržavljene, izgubljene ali uničene gospodinjske predmete ali predmete za opravljanje poklica.
služnost - ustanovitev služnosti v javno korist - javna korist - električni daljnovod
Primerjava EZ-1 in ZUreP-1 pokaže, da EZ-1 za uvedbo postopka omejitve lastninske pravice določa druge pogoje, kar se odraža tudi v obliki pravnega akta, s katerim se uvede postopek, to je sklep in ne odločba. Po ZUreP-1 mora biti namreč že za uvedbo postopka ugotovljen obstoj javne koristi, EZ-1 pa uvedbo postopka veže izključno na pogoj popolne zahteve za omejitev lastninske pravice. Zato je treba opraviti le preverjanje formalne popolnosti vloge, ne pa ugotavljati njene vsebinske utemeljenosti glede obstoja javne koristi kot materialnopravnega pogoja za razlastitev.
visoko šolstvo - doktorska disertacija - zavrnitev doktorske disertacije - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
S spornim sklepom je Senat FDŠ zavrnil doktorsko disertacijo tožeče stranke. Odločitev je bila sprejeta na podlagi ocen, ki jih je dala komisija imenovana za oceno doktorske disertacije. Odločitev Senata torej po svoji naravi pomeni oceno s strani tožeče stranke predložene doktorske disertacije. Gre za strokovno akademsko presojo visokošolskih učiteljev (članov komisije), ki imajo doktorat znanosti z znanstvenega področja, s katerega želi študent pridobiti doktorat znanosti, znotraj pedagoškega procesa, katerega namen je oceniti doktorsko disertacijo z vidika njenega prispevka k znanosti in ne za odločanje o kakšni pravici ali koristi, ki bi jo zakon varoval tožeči stranki, ali bi z njo nalagal kakšno obveznost. Zato se v tem postopku določbe ZUP ne uporabljajo.
podelitev koncesij - pritožba - stranka v postopku - aktivna legitimacija
Interes, na katerega se sklicuje tožnik v postopku, nima podlage v materialnopravnih predpisih. Tožnik namreč zgolj na podlagi vložene tožbe v upravnem sporu in s sklicevanjem na morebiten uspeh te tožbe, ne more izkazati obstoja neposrednega in v materialnem pravu utemeljenega pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper kasneje izdano odločbo o izbiri drugega izvajalca javne službe.
davčna izvršba - izvršba na dolžnikova denarna sredstva - slabo premoženjsko stanje dolžnika - odpis dolga
Slabo premoženjsko stanje dolžnika ne more vplivati na odločitev in po določbah ZDavP-2 (155. člen) tudi ni podlaga za ustavitev davčne izvršbe. Socialni položaj dolžnika je v davčnem izvršilnem postopku varovan z določbami 159. in 160. člena ZDavP-2, ki določajo denarne prejemke, ki so iz izvršbe izvzeti, in omejitve davčne izvršbe na dolžnikove denarne prejemke, ki jih mora pri opravi rubeža upoštevati izplačevalec tudi po izpodbijanem sklepu.
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - akontacija dohodnine - dohodek iz zaposlitve - plačilo za delo direktorja
Ne glede na dejansko voljo pogodbenih strank so za obravnavana izplačila tožnice A.A. s.p. za opravljanje storitev poslovodenja na podlagi predmetne pogodbe o poslovodenju relevantne le kogentni zakonski določbi šestega odstavka 35. člena in drugega odstavka 37. člena ZDoh-2. Navedeni kogentni določbi ZDoh-2 pa po povedanem morajo pogodbene stranke spoštovati in ju ne morejo s sklenjeno pogodbo civilnega prava izključiti.
dohodnina - davek od dobička iz kapitala - davčna osnova - stroški na nepremičnini opravljenih investicij in vzdrževanja
Za dohodnino je pomembno, ali so stroški nesporno nastali in tudi bili plačani in kdo plača te stroške. Dohodnina je namreč strogo osebni davek, kar pomeni, da jo plačuje vsak posameznik zase in za plačilo prevzema odgovornost, odvisna je od vsakega posameznika, od višine njegovih dohodkov in drugih okoliščin v zavezančevi sferi. Da se lahko stroški obravnavajo kot priznani stroški pri odmeri davčne osnove za davek od dobička od kapitala, morajo nastati davčnemu zavezancu, ki je kapital odsvojil in kateremu se dohodnina odmerja.
dohodnina - uveljavljanje olajšave - posebne olajšave - olajšava za vzdrževane družinske člane
V obravnavani zadevi bi tožnica lahko pravočasno uveljavljala posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane na podlagi pritožbe na odmerno odločbo le v primeru, če bi v zakonskem roku (iz šestega odstavka 267. člena ZDavP-2), torej do 31. julija 2014 sama vložila napoved za odmero dohodnine za leto 2013, kar pa tožnica nesporno ni storila. Tako v predmetni zadevi ni izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 271. člena ZDavP-2 in je tudi po presoji sodišča tožnica posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane uveljavljala prepozno. Davčni organ te olajšave z izpodbijano odločbo o odmeri dohodnine za leto 2013 tožnici povsem pravilno ni priznal.
inšpekcijski postopek - priključek na javno cesto - načelo kontradiktornosti - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Iz spisov sledi, da je bil opravljen ogled in da tožnik o tem ni bil obveščen. Prav tako ni bil seznanjen z ugotovitvami, zbranimi pri ogledu in z drugimi dejanskimi ugotovitvami, zbranimi med postopkom. Zato po presoji sodišča utemeljeno ugovarja, da mu ni bila dana možnost, da se še pred izdajo izpodbijane odločbe izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe in na katerih nedvomno sloni izpodbijana odločitev.
odmera dohodnine - vzdrževan družinski član - olajšava za vzdrževanega družinskega člana - očitne pomote
Neuveljavljanje posebne olajšave ne predstavlja očitne napake v smislu 90. člena ZDavP-2. Zgolj navajanje tožnika, da je bil davek odmerjen previsoko in da gre za napako, ki je bila ugotovljena, ne da bi bil v zadevi izveden ugotovitveni postopek, po mnenju sodišča ne zadostuje. Ne gre namreč za to, da bi davčni organ za navedena leta odmeril previsok davek zaradi očitne napake. Višina davka je bila namreč odmerjena glede na takrat ugotovljeno dejansko stanje, ki je izhajalo iz podatkov tožnikove vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane. Uporaba posredovanih podatkov pa sama po sebi ne more pripeljati do očitne napake v smislu 90. člena ZDavP-2.
ZVrt člen 20. Pravilnik o pogojih in kriterijih ter postopku sprejema otrok v vrtec (2011) člen 2,9.
sprejem otroka v vrtec - subvencija - pogoji za dodelitev subvencije - čakalni seznam
Dodelitev subvencije je v skladu s 4. členom Pravilnika o merilih in postopku za dodeljevanje mesečnih subvencij za otroke, ki čakajo na vključitev v organizirano predšolsko vzgojo vezana na uvrstitev otroka na čakalni seznam, ki ga vrtec na podlagi prijav sestavi enkrat letno in velja celo šolsko leto. Na čakalni seznam pa so uvrščeni zgolj otroci, ki niso bili sprejeti v vrtec v postopku skupnega javnega vpisa novincev, kar je skladno z določbo 20. člena ZVrt. Tretji odstavek 20. člena ZVrt občinam nalaga, da najmanj enkrat letno objavijo skupni javni vpis novincev v vrtec za naslednje šolsko leto. Enako določbo vsebuje tudi Odlok v prvem odstavku 2. člena. Kadar je prijav več kot prostih mest, se sestavi prednostni vrstni red otrok, iz katerega izhaja tako seznam sprejetih otrok in kot tudi čakalni seznam.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje publikacije - pogoji za dodelitev sredstev - izračun
V Javnem razpisu je določena formula, po kateri se izračuna znesek sredstev, s katerimi se sofinancira izdajanje publikacije. Ni sporno, da se po tej formuli število avtorskih pol množi z odstotkom kategorije in zneskom sofinanciranja avtorske pole. Za faktor f pa je predpisano, da izraža razmerje med razpisanimi sredstvi in zmnožkom vseh avtorskih pol, vseh kategorij in zneska 400 EUR, torej izračunanimi sredstvi. Razpisana sredstva se torej delijo z vsoto zmnoženih treh kategorij. Tako dobljeni faktor f pa se množi z A x D x Ok. Ob tako zapisani formuli sodišče ugotavlja, da se omejitve lahko upoštevajo šele po tem, ko je faktor f že izračunan in ne prej. Tako razlago podpira tudi struktura točke 6.3. Javnega razpisa, saj je formula določena, preden so navedene omejitve, ki jih je Agencija dolžna upoštevati pri določitvi sofinanciranega zneska.
ZDavP-2 člen 54, 353a. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
prispevki za socialno varnost - lastnik zasebnega podjetja - obračun prispevkov - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - davčni obračun - popravek davčnega obračuna - zavrženje tožbe
Predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost ima po poteku roka iz 353. člena ZDavP-2 naravo obračuna, kot bi ga oddal zavezanec sam. Čim pa je tako, takšnega obračuna ni mogoče šteti za upravni akt.
Z ureditvijo popravkov davčnega obračuna v ZDavP-2 se v davčnem postopku vzpostavlja sistem pravnih sredstev zoper davčni obračun, saj navedeni institut zavezancu za davek daje pravico, da v enoletnem roku opravi preizkus davčnega obračuna in uveljavlja pravice iz naslova popravljanja davčnega obračuna. Po mnenju sodišča je popravek obračuna ustrezen institut, v katerem bo tožnik lahko sam izračunal svojo obveznost. S tem bo po višini ugovarjal obveznosti, ki je bila ugotovljena s predizpolnjenim obračunom prispevkov za socialno varnosti in na tej podlagi dosegel izdajo upravne odločbe, ki jo bo nato lahko izpodbijal z vsemi pravnimi sredstvi. Na ta način ni prikrajšan v svoji pravici do pravnega sredstva in pravici do sodnega varstva iz 25. in 22. člena Ustave.
upravni spor - obnova postopka - obnovitveni razlog - kazenska sodba - nova dejstva in dokazi
Nov dokaz v smislu 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 je samo tisti, ki je obstajal že v trenutku, ko je upravni organ izdal prvostopenjski akt, vendar stranka zanj ni vedela ali ga ni imela možnosti uporabiti. Nov dokaz mora biti torej po ustaljeni sodni praksi subjektivno nov, a objektivno star.