ZRRD člen 15, 15/4. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (2011) člen 3, 28, 177.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila in kriteriji javnega razpisa - izbirni postopek - ugovorni razlog - način izračuna
Sodišče ugotavlja, da se omejitve (prva, da izračunani znesek ne presega 38.000,00 EUR in druga, da izračunani znesek ni večji od zaprošenih sredstev) lahko upoštevajo šele po tem, ko je faktor f že izračunan in ne prej. Tako razlago podpira tudi struktura točke 6.3. Javnega razpisa, saj je formula določena, preden so navedene omejitve, ki jih je Agencija dolžna upoštevati pri določitvi sofinanciranega zneska.
Javni razpis določa konkretno formulo za izračun faktorja f, ki jo je dolžna toženka pri odločanju upoštevati, saj pomeni določitev pravil izbora. Njena ocena, da je njen izračun "optimalen", ob tem da je v nasprotju s pravili izbora, ne opravičuje uporabe drugačnega pravila.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pomanjkljiva vloga - odprava pomanjkljivosti v določenem roku - zavrženje vloge
Ker tožnik v roku, ki mu ga je organ določil, pomanjkljivosti vloge ni odpravil, je organ imel podlago, da v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZUP vlogo tožnika zavrže.
tožba v upravnem sporu - umik tožbe - ustavitev postopka
ZUS-1 v 34. členu določa, da lahko tožnik umakne tožbo brez privolitve toženca do pravnomočne odločbe. Če se tožba umakne, sodišče postopek s sklepom ustavi.
mednarodna zaščita - priznanje statusa begunca - zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljene - varna izvorna država
Republika Kosovo je z Odlokom o določitvi seznama varnih izvornih držav razglašena za varno izvorno državo. Spora ni o tem, da je tožnik državljan Kosova, kar pomeni, da je kriterij iz 1. alinee prvega odstavka 62. člena ZMZ-1 v konkretnem primeru izpolnjen. Izpolnjen pa je tudi kriterij iz 2. alinee navedene določbe, saj iz spisov ni razvidno, da bi tožnik izkazal takšne razloge, iz katerih bi bilo mogoče zaključiti, da Republika Kosovo zanj ni varna izvorna država. Ravno nasprotno: na osebnem razgovoru je povedal, da so policisti obravnavali incident, ki ga opisuje v prošnji in na osebnem razgovoru, in da so mu obljubili svoje posredovanje. Na ustrezne varnostne razmere pa nenazadnje, kot prav tako pravilno ugotavlja že pristojni organ, kaže tudi zaporna kazen, ki je bila po tožnikovih navedbah izrečena in ki jo prestaja njegov domnevni napadalec.
ZMZ člen 21, 21/1, 21/2, 21/3, 22, 22/1, 22/2, 23, 23-8, 23-9. ZUP člen 9, 9/1.
mednarodna zaščita - splošna verodostojnost prosilca - načelo zaslišanja stranke v postopku - dokazno breme - delitev dokaznega bremena - informacije o izvorni državi - prosilec iz Afganistana
Splošna verodostojnost ni enaka pogoju iz 3. alineje 3. odstavka 21. člena ZMZ, ki zahteva, da so prosilčeve izjave skladne in verjetne ter da ne nasprotujejo specifičnim in splošnim informacijam, povezanimi z njegovim primerom. V okviru ugotavljanja splošne verodostojnosti gre za ugotavljanje okoliščin, na podlagi katerih je mogoča opredelitev, ali je prosilec oseba, ki ji je mogoče verjeti. Pogoj iz 3. alineje 3. odstavka 21. člena ZMZ je treba razumeti ožje, in sicer, da se nanaša na tiste prosilčeve izjave v zvezi z okoliščinami, pomembnimi z vidika njegovega primera, ki so preverljive na podlagi specifičnih in splošnih informacij o izvorni državi (2. odstavek 22. člena v zvezi z 8. in 9. alinejo 23. člena ZMZ), to pa so okoliščine, ki se nanašajo na razloge, zaradi katerih prosilec vlaga prošnjo, oziroma gre za okoliščine, ki predstavljajo oviro za njegovo vrnitev v izvorno državo.
Tožena stranka tožniku pred izdajo odločbe ni dala možnosti, da bi se izjasnil o okoliščinah, ki jih je tožena stranka štela za protislovne ali malo verjetne, čeprav je prav na njih oprla svojo odločbo. V postopku do izdaje izpodbijanega akta bi morala dati tožniku možnost, da se izjasni o tem, zakaj so bile nekatere njegove izjave na osebnem razgovoru drugačne kot pri podaji prošnje, kot tudi do tistih okoliščin, ki jih je tožena stranka ocenila kot malo verjetne.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ničnost odločbe - ničnostni razlog - odločba, ki je ni mogoče izvršiti - kot posledica nedovoljenega dejanja izdana odločba
Zakonski razlogi za ničnost odločbe odražajo naravo instituta ničnosti kot izrednega pravnega sredstva, ki je namenjeno sanaciji najtežjih pomanjkljivostih odločbe – torej pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče sanirati z drugimi pravnimi sredstvi oziroma pomanjkljivosti. Na zunaj ima lahko nična odločba videz dokončne in pravnomočne odločbe, vendar dejansko nikoli ne more postati dokončna in pravnomočna, ker vsebuje tako napako, ki je z nobenim pravnim sredstvom, niti s potekom časa, ni mogoče popraviti. To pa ne pomeni, da je institut ničnosti namenjen sanaciji pomanjkljivosti odločbe, ki bi jo lahko stranka dosegla z uporabo drugih pravnih sredstev, pa tega iz kateregakoli razloga ni storila, temveč nasprotno: ker institut ničnosti izključuje institut pravnomočnosti, ki je eden od temeljev pravne varnosti in zaupanja v pravo, ga je treba uporabljati restriktivno oziroma strogo v okviru zakonsko določenih razlogov.
ZVO-1 člen 20, 20/1, 20/5, 20/7. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 19, 19/6, 26, 39, 39/3,.
odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - določitev deležev za prevzemanje odpadne embalaže - načelo zakonitosti - pravna podlaga
Tožnikova obveznost prevzemanja odpadne embalaže ne izhaja iz ZVO-1, niti iz Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ali Sklepa o določitvi deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2016, zato je izpodbijana odločba, ki mu nalaga prevzem odpadne embalaže na tej materialnopravni podlagi, nezakonita. Oblastveni posamični akt, ki tožniku nalaga obveznost prevzemanja odpadne embalaže, je namreč okoljevarstveno dovoljenje.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - izrek inšpekcijskega ukrepa - pravnomočno ugotovljen poseg v prostor - izpodbijanje pravnomočne ugotovitve
Tožnika v tem postopku ne glede obsega nedovoljene gradnje, ne glede izmer posameznega objekta, ne glede ugotovljene namembnosti obravnavanih objektov, ne moreta zatrjevati drugačnega dejanskega stanja, kot izhaja iz izreka inšpekcijske odločbe.
Upravna organa sta pravilno pojasnila, zakaj ne gre za gradnjo, izvedeno znotraj gradbene parcele objekta na naslovu A., za gradnjo katerega je pravna prednica tožnikov (na podlagi Sanacijskega PUP) pridobila gradbeno dovoljenje (zato tudi ni utemeljeno sklicevanje na Lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da del parcele 402/13 predstavlja del stavbnega zemljišča objekta na naslovu A.), in da gradnja po pravnomočnem gradbenem dovoljenju z dne 15. 2. 2002 ni bila izvedena, zato gre za nedovoljeno gradnjo, kar ne nazadnje izhaja tudi iz navedene pravnomočne inšpekcijske odločbe.
Če je objekt zgrajen na način, ki ne dopušča uskladitve s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja, ne gre več za (zgolj) neskladno gradnjo. Če je stanje iz gradbenega dovoljenja mogoče vzpostaviti le s predhodno odstranitvijo celotnega objekta, pride do položaja, kot bi šlo za izvršitev ukrepa, ki ga gradbeni inšpektor izreče po 152. členu ZGO-1 v primeru nelegalne gradnje. Tak objekt je zato treba obravnavati kot nelegalno zgrajen objekt.
ZRRD člen 15, 15/4. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 28, 28/1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - ugovorni razlog
Iz 15. člena ZRRD že na podlagi jezikovne razlage jasno in nedvoumno izhaja, da se lahko ugovor vloži samo zaradi kršitve postopka izbire ali očitne napake (in ne zaradi morebitnih drugih razlogov). Ugovorne razloge tako omejuje že ZRRD v 15. členu. Temu sledi tudi Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti.
Presoja primernosti oziroma ustreznosti posameznega pogoja in merila javnega razpisa ne more biti predmet sodne presoje. Prav tako se sodišče v okviru sodnega preizkusa ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev ter v pogoje, kriterije in merila za ocenjevanje prijav.
gradbeno dovoljenje - vloga za izdajo gradbenega dovoljenja - vsebina zahteve - podatki iz pgd
Če se ime, s katerim investitor poimenuje predlagano gradnjo v tekstualnem delu vloge, ne sklada z grafičnim delom, je pri odločanju o vsebini zahteve potrebno izhajati iz grafičnega dela vloge, ki opredeljuje to vsebino.
gradbeno dovoljenje - pravica graditi - sklicevanje sodišča na razloge tožene stranke
Sodišče v celoti sprejema utemeljitev izpodbijane odločbe, da tožnika v tem postopku ne moreta uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na postopek sprejemanja prostorskega akta oziroma na postopek ustanovitve služnosti v javno korist, da je investitor pravico graditi izkazal v skladu z zakonom, da je obravnavana gradnja tudi v skladu s prostorskim načrtom ter da tožnika zahteve za izločitev poimensko določenih uradnih oseb niti nista vložila.
podelitev koncesij - pritožba - stranka v postopku - aktivna legitimacija
Interes, na katerega se sklicuje tožnik v postopku, nima podlage v materialnopravnih predpisih. Tožnik namreč zgolj na podlagi vložene tožbe v upravnem sporu in s sklicevanjem na morebiten uspeh te tožbe, ne more izkazati obstoja neposrednega in v materialnem pravu utemeljenega pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper kasneje izdano odločbo o izbiri drugega izvajalca javne službe.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - upravičena odsotnost
Tožnik ni izkazal pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji za nadaljnje obdobje petih let, saj njegova ravnanja niso kazala na to, da bi se v času odsotnosti iz Republike Slovenije poskušal vrniti v Republiko Slovenijo in nadaljevati z dejanskim življenjem v Republiki Sloveniji, saj je središče njegovih življenjskih interesov Bosna in Hercegovina, kjer prebiva skupaj z družino, in ima svojo ordinacijo, in torej med njim in Republiko Slovenijo ne obstajajo dejanske in trajne povezave.
Ker je iz tožbenih navedb in prilog k tožbi razvidno, da je bila tožnikova vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev že odstopljena stvarno in krajevno pristojnemu organu (Centru za socialno delo Krško) in je bil tožnik o tem tudi obveščen, sodišče ugotavlja, da tožnik nima pravnega interesa, da s to tožbo zahteva, da sodišče naloži Okrožnemu državnemu tožilstvu v Krškem (ki je za obravnavo sporne vloge nepristojen organ), naj vlogo odstopi pristojnemu organu. Posledično tudi vsebinska obravnava predmetne tožbe ne bi privedla k spremembi oziroma izboljšanju tožnikovega pravnega položaja, zato je sodišče tožbo zavrglo.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-4, 84/2. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - vpis v schengenski informacijski sistem - začasna odredba - zavrženje začasne odredbe
Pri Schengenskem informacijskem sistemu (SIS II) gre za organizirano in urejeno zbiranje podatkov z namenom zagotavljanja varnosti na ozemljih držav članic EU v zvezi z državljani tretjih držav ter je upravni organ tudi po presoji sodišča iz SIS II posredovane podatke, ki so se nanašali na tožnika, mogel šteti za verodostojne in take, da imajo zadostno dokazno vrednost, da je nanje mogel opreti odločitev o odreditvi ukrepa omejitve gibanja.
visoko šolstvo - doktorska disertacija - zavrnitev doktorske disertacije - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
S spornim sklepom je Senat FDŠ zavrnil doktorsko disertacijo tožeče stranke. Odločitev je bila sprejeta na podlagi ocen, ki jih je dala komisija imenovana za oceno doktorske disertacije. Odločitev Senata torej po svoji naravi pomeni oceno s strani tožeče stranke predložene doktorske disertacije. Gre za strokovno akademsko presojo visokošolskih učiteljev (članov komisije), ki imajo doktorat znanosti z znanstvenega področja, s katerega želi študent pridobiti doktorat znanosti, znotraj pedagoškega procesa, katerega namen je oceniti doktorsko disertacijo z vidika njenega prispevka k znanosti in ne za odločanje o kakšni pravici ali koristi, ki bi jo zakon varoval tožeči stranki, ali bi z njo nalagal kakšno obveznost. Zato se v tem postopku določbe ZUP ne uporabljajo.
služnost - ustanovitev služnosti v javno korist - javna korist - električni daljnovod
Primerjava EZ-1 in ZUreP-1 pokaže, da EZ-1 za uvedbo postopka omejitve lastninske pravice določa druge pogoje, kar se odraža tudi v obliki pravnega akta, s katerim se uvede postopek, to je sklep in ne odločba. Po ZUreP-1 mora biti namreč že za uvedbo postopka ugotovljen obstoj javne koristi, EZ-1 pa uvedbo postopka veže izključno na pogoj popolne zahteve za omejitev lastninske pravice. Zato je treba opraviti le preverjanje formalne popolnosti vloge, ne pa ugotavljati njene vsebinske utemeljenosti glede obstoja javne koristi kot materialnopravnega pogoja za razlastitev.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - mediacija - soglasje za mediacijo
Prosilec za brezplačno pravno pomoč je dolžan dati soglasje za mediacijo, če da soglasje tudi nasprotna stranka in je dolžan v postopku mediacije tudi sodelovati, razen če mediacija ni primerna.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - FIP - pravica do odškodnine od tuje države
Do odškodnine po FIP oziroma UVEG so bile upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica, ne pa tudi osebe, ki take škode niso utrpele in jim je bilo npr. podržavljeno drugo premoženje (nepremičnine...). Glede na to pravice do denacionalizacije nepremičnin ni mogoče odkloniti na podlagi ugotovitve, da bi bili prejšnji lastniki teh nepremičnin upravičeni do odškodnine za podržavljene, izgubljene ali uničene gospodinjske predmete ali predmete za opravljanje poklica.