občinska volilna komisija - postopek razrešitve - odločanje o razrešitvi - začasna odredba - resna škoda - hujše škodljive posledice
V konkretnem primeru se z izpodbijanim sklepom tožeča stranka razreši dolžnosti predsednice okrajne volilne komisije pred potekom mandata. Sodišče se strinja s tožečo stranko, da bi po določbah ZVDZ, ki se nanašajo na imenovanje oziroma razrešitev predsednika okrajne volilne komisije, tožeča stranka tudi v primeru, če bi s tožbo uspela, ne mogla biti, če bi bil že imenovan novi predsednik, imenovana nazaj na mesto predsednice volilne komisije. Kar pomeni, da bi bila situacija, tudi v primeru uspeha v upravnem sporu, nepopravljiva. Vendar pa nemožnost ponovne vzpostavitve obstoječega pravnega razmerja sama po sebi še ne predstavlja težko popravljive škode, kot to zmotno meni tožeča stranka. Obstajati mora namreč tudi verjetnost nastanka hujših škodljivih posledic, in to takšnih, ki grozijo tožeči stranki osebno. Po zakonu (ZVZD, 26. člen) je funkcija v volilnem organu in torej tudi funkcija predsednika okrajne volilne komisije častna. Z razrešitvijo s funkcije torej tožnica ni in ne more biti prizadeta eksistenčno in tega niti ne zatrjuje.
status civilnega invalida vojne - okvara zdravja - bolezen - mnenje zdravniške komisije - postavitev izvedenca medicinske stroke - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi, da predloženi novi dokazi v postopku obnove izkazujejo, da je dejanski temelj okvare zdravja pri tožniku bolezen in ne poškodba, kot izhaja iz ugotovitev zdravniške komisije II. stopnje. Zdravniška komisija pa je izvedenski organ toženke, zato toženka tožniku, ki je predlagal postavitev neodvisnega izvedenca medicinske stroke, ni omogočila, da vodi učinkovito (enakopravno) obravnavo.
Iz ustaljene sodne prakse izhajajo že razviti standardi presoje zakonitosti tovrstnih zadev, po katerih je sodna presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev glede materialno - pravnih in procesnih vprašanj stroga in glede izpolnjevanja dejanskih kriterijev zadržana, saj se ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev. Sodišče presoja le, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava. Vrhovno sodišče RS je že v več zadevah, ki se nanašajo na javne razpise sprejelo stališče, da je javni razpis materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev in da se v upravnem sporu lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oz. meril z zakonom, ne pa tudi primernosti ali ustreznosti določenega merila javnega razpisa in da je število doseženih točk, ki je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega upravnega akta, rezultat ocene strokovne komisije po določenih kriterijih.
davek na motorna vozila - odmera davka na motorna vozila - pridobitev motornega vozila iz druge države članice eu - davčna osnova - vrednost vozila
Oprostitve plačila DMV so taksativno navedene v prvem odstavku 5. člena ZDMV, ki jasno in podrobno določa primere in upravičence do oprostitve plačila DMV. Iz 4. točke prvega odstavka 5. člena ZDMV izhaja, da se DMV ne plačuje od cestnih motornih vozil za službene potrebe diplomatskih in konzularnih predstavništev, akreditiranih v Sloveniji; za službene potrebe mednarodnih organizacij, če to določajo mednarodne pogodbe, ki obvezujejo Slovenijo; za osebne potrebe tujega osebja diplomatskih in konzularnih predstavništev, akreditiranih v Sloveniji, vključno z njihovimi družinskimi člani in za osebne potrebe tujega osebja mednarodnih organizacij, vključno z njihovimi družinskimi člani, če to določajo mednarodne pogodbe, ki obvezujejo Slovenijo. V danem primeru pa tožnik predhodno navedenih pogojev v času vnosa predmetnega vozila v Republiko Slovenijo tudi po presoji sodišča ni izpolnjeval. V obravnavani zadevi je tožnik državljan Republike Slovenije, ki je po zaključku opravljanja funkcije člana Evropskega računskega sodišča opravil pridobitev predmetnega vozila za svojo osebno uporabo iz druge države članice Evropske skupnosti in je tudi po mnenju sodišča zavezan za plačilo DMV (4. člen ZDMV).
Jezikovna razlaga določbe 63. člena ZDavP-2 ne vodi do sklepa, da se davčna napoved, vložena na podlagi samoprijave, vsebinsko v čemer koli razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi. Zakon opredeljuje končni rok, do katerega je davčna napoved na podlagi samoprijave lahko vložena, ne postavlja pa omejitev glede dejstev, ki jih zavezanec v njej lahko navaja. Izhajajoč iz samega besedila zakona tako ni videti prepričljivega razloga da se „davčna napoved“ iz 63. člena ZDavP-2 razlikuje od „davčne napovedi“ iz 61. člena ZDavP-2. Navedeno izhaja tudi iz sistematične, zgodovinske in teleološke razlage 63. člena ZDavP-2.
ZUP člen 8, 165, 279, 279/1, 279/1-2, 279/1-5. ZEN člen 6, 40, 41, 44. KZ-1 člen 285, 285/2. ZGeoD-1 člen 4.
evidentiranje urejenega dela meje - mejnik - ničnost upravne odločbe - predlog za izrek ničnosti upravne odločbe - razlogi za ničnost odločbe
Ker se odločbi, zdani na podlagi 40. člena ZEN, izvršita z vpisom urejene meje v zemljiški kataster (po prvem odstavku 41. člena ZEN se na podlagi dokončne odločbe geodetske uprave o evidentiranju urejene meje meja v zemljiškem katastru vpiše kot urejena), tožnik pa uveljavlja, da je ničnostni razlog po tej točki podan, ker je pooblaščeni geodet napačno postavil mejnik, razlog po 2. točki prvega odstavka 279. člena ZUP že zato ni podan, saj sporno dejanje (ki naj bi privedlo do ničnosti odločb) ni bilo storjeno v okviru izvršitve odločb (tj. evidentiranje podatkov iz odločb v zemljiškem katastru), temveč pri označitvi meje v naravi. Odločba iz 40. člena ZEN torej ni izdana kot posledica ali v zvezi z označitvijo meje v naravi, zaradi česar ni mogoče na organ nasloviti očitka, da presojanih odločb, glede na (po mnenju tožnika očitno) napačno postavitev mejnika, ni bilo mogoče izdati.
Iz 5. točke prvega odstavka 279. člena ZUP izhaja, da mora za obstoj tega razloga za izrek ničnosti upravne odločbe predhodno obstajati neko nedovoljeno ravnanje (druge osebe) (npr. pritisk, izsiljevanje, ipd), zaradi katere je upravni organ oziroma uradna oseba izdal/a upravno odločbo. Ta razlog torej preprečuje, da se vzdrži v veljavi odločba, ki jo je izdal upravni organ zato, ker je bil z nekim dejanjem v to prisiljen.
status rezidenta - ugotavljanje rezidentskega statusa - uradno prijavljeno stalno prebivališče
Tožnik je ob odhodu v tujino v Sloveniji obdržal stalno prebivališče na naslovu ... do 9. 8. 2015, 10. 8. 2015 pa je odjavil stalno prebivališče v Sloveniji in prijavil novo bivališče v ZDA. Zato se, skladno s 1. točko 6. člena ZDoh-2, v obdobju od 1. 6. 2006 do 9. 8. 2015 še vedno šteje za rezidenta za davčne namene v Republiki Sloveniji, v obdobju od 10. 8. 2015 dalje pa se tožnik šteje za nerezidenta Slovenije. Tožnik je kot rezident Slovenije za namene ZDoh-2 zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije. To pomeni, da mora obdavčljive dohodke, ki jih dosega v tujini, napovedati davčnemu organu v Sloveniji v ustreznih obrazcih napovedi.
V upravnem sporu se lahko izpodbija le tisti akt, ki v izreku vsebuje meritorno odločitev, takšno lastnost pa ima v konkretnem primeru prvostopenjski upravni akt. Ob navedenem je iz pravnih poukov obeh drugostopenjskih upravnih aktov razvidno, da je bil tožnik pravilno poučen o pravnem sredstvu, to je, da lahko sproži upravni spor le zoper prvostopenjski sklep z vložitvijo tožbe pri tukajšnjem sodišču, ne pa tudi zoper drugostopenjsko odločbo. Navedeni odločbi namreč ne vsebujeta odločitve o tožnikovi pravici oziroma obveznosti in posledično nista upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - vrstni red presojanja pogojev
Prošnja za brezplačno pravno pomoč se nanaša na dejanje v postopku, ki je vezano na prekluzivni rok. To pomeni, da bi morala tožena stranka z vlogo postopati po 36. členu ZBPP, ki ureja nujno BPP. Navedena določba ureja primere, kot je obravnavani, ko bi stranka zaradi odločanja o prošnji za BPP zamudila rok za opravo pravnega dejanja in bi zaradi tega izgubila pravico opraviti to dejanje. Tožena stranka bi morala brez preverjanja materialnega položaja tožeče stranke, po vsebini presoditi, ali ima tožeča stranka verjetne izglede za uspeh v revizijskem postopku in svojo oceno ustrezno obrazložiti.
promet z gozdnim zemljiščem - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih uravičencev
V obravnavanem primeru ne gre uporabiti določbe drugega odstavka 23. člena ZKZ, ki določa izločitvene kriterije v primeru, ko se na istem mestu, iz prvega odstavka 23. člena ZKZ, pojavi več kmetov, ker gre za določbo, ki se neposredno nanaša na prejšnji odstavek (prvi odstavek 23. člena ZKZ), ki določa vrstni red predkupnih pravic pri nakupu kmetijskih zemljišč, kar ZG ureja drugače. Določba drugega odstavka 23. člena ZKZ se nanaša na konkurenco med kmeti, torej za primer, ko so sprejemniki ponudbe kot kmetje enakovredni glede na vrstni red iz prvega odstavka 23. člena ZKZ. Status kmeta pa ni pogoj v primeru prodaje gozda in status kmeta tudi ni izločitveni kriterij po ZG. Dobesedna uporaba 3. točke drugega odstavka 23. člena ZKZ zato ne bi bila primerna glede na napotilo iz enajstega odstavka 47. člena ZG, o smiselni uporabi določb ZKZ.
V obravnavanem primeru je tožena stranka ocenila, da je tožnikova gradnja nelegalna gradnja, četudi je zanjo pridobil gradbeno dovoljenje. Meni, da tožnik ne bi mogel pridobiti spremenjenega gradbenega dovoljenja za izvedeno gradnjo zato, ker dimenzije objekta presegajo največje dovoljene dimenzije, predpisane s prostorskim aktom, poleg tega pa rušenje zgolj tistega dela objekta, ki presega dimenzije, dovoljene z gradbenim dovoljenjem, ne bi bilo mogoče, saj bi se s tem poseglo v statiko objekta kot celote. Navedeni zaključki so opisani le pavšalno ter niso navedena dejstva, ki bi potrjevala, da bi odstranitev le nelegalno zgrajenega dela objekta posegla v statiko celotnega objekta. Obrazložitev izpodbijane odločbe torej ni taka, kot to zahteva prvi odstavek 214. člena ZUP. Ker obrazložitev izpodbijane odločbe nima razlogov, to pomeni, da take odločitve ni mogoče preizkusiti in je to bistvena kršitev določb upravnega postopka.
ZGO-1 člen 3, 3/3, 158. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (2003) člen 4, 6, 19.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - enostavni objekti - ograja
Ker obravnavana gradnja presega z izvedbenim prostorskim aktom dopustne višine mejnih ograj, bi si tožeča stranka zanjo morala pridobiti gradbeno dovoljenje.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - izredno pravno sredstvo
Organ druge stopnje ne more odpraviti ali razveljaviti odločbe po nadzorstveni pravici, če je pred tem že odločil o pritožbi zoper isto odločbo in jo zavrnil, saj ne more v okviru izrednega pravnega sredstva drugače presoditi odločbe, ki jo je v pritožbenem postopku že sam presodil za zakonito.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - varna izvorna država
Kriterij, po katerem se ugotavlja, ali gre za varno izvorno državo, iz prve alineje prvega odstavka 62. člena ZMZ-1 je v konkretnem primeru izpolnjen. Izpolnjen pa je, kot pravilno ugotavlja toženka, tudi kriterij iz druge alineje 52. člena ZMZ-1, saj iz upravnih spisov ni razvidno, da bi tožnik izkazal tehtne razloge, zaradi katerih bi Republika Kosovo zanj ne bila varna izvorna država, saj je dovolj očitno tudi to, da glede na možnost bivanja v varni izvorni državi pogojev za status begunca ali status subsidiarne zaščite tožnik očitno ne izpolnjuje. Zato je pravilno odločeno, da se tožnikova prošnja, kot prošnja prosilca, ki očitno ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito, saj prihaja iz varne izvorne države, v pospešenem postopku kot očitno neutemeljena zavrne. Ob takšnih (nespornih) dejanskih ugotovitvah pa se pokaže, da tožnikove navedbe o težkih socialnih in ekonomskih razmerah v Republiki Kosovo za odločitev niso pravno pomembne.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zavrženje zahteve - nova dejstva in dokazi
Sodišče se strinja s presojo toženke, da tožnik zahtevka ni oprl na dejstva, ki bi bila nova (oziroma nastala po izdaji predhodne odločitve) in bi jih ne mogel navesti že ob podaji prošnje za mednarodno zaščito, ter posledično z njegovim zaključkom, da pogoji iz 64. člena ZMZ-1 za vložitev ponovne prošnje niso izpolnjeni.
Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 5, 5/1, 6, 9, 9-4, 12, 15.
javni razpis - nepovratna sredstva - program razvoja podeželja - razpisni pogoj - neizpolnjevanje razpisnega pogoja
Za mlade kmete se kot vzpostavitev kmetije med drugim šteje, da je ta postal izključni lastnik ali solastnik kmetije skupaj z zakonskim, zunajzakonskim partnerjem ali partnerjem registrirane istospolne skupnosti v obdobju največ 24 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis (3.4.1. točka javnega razpisa). Po določbi 3.5. točke javnega razpisa mora upravičenec ta pogoj izpolniti najkasneje do oddaje vloge na javni razpis. Šteje se, da je upravičenec postal izključni lastnik ali solastnik kmetije, ko je postal lastnik oziroma solastnik vseh nepremičnin, ki sestavljajo kmetijo, pri čemer mora v obdobju največ 24 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis postati lastnik oziroma solastnik več kot 50 odstotkov površin, ki sestavljajo kmetijo.
Sodišče soglaša s toženo stranko, da bi tožnica morala pogoje za pridobitev nepovratnih sredstev izpolnjevati v trenutku oddaje vloge in zato ne sledi tožnici, ki trdi, da je te pogoje izpolnila s tem, ko je z medgeneracijskim prenosom postala lastnica kmetijskih zemljišč v času 24 mesecev pred oddajo vloge in da dejstvo, da je večino nanjo prenesenih zemljišč, še pred oddajo vloge prenesla na svojega brata, ni razlog, da ne bi pridobila sredstev.
Priklop na komunalno (v obravnavani zadevi kanalizacijsko) omrežje je vedno pogojen s plačilom komunalnega prispevka, zato je treba šteti, da je za zakonito odmero komunalnega prispevka odločilen trenutek, ko se zavezanec (lahko) zakonito priklopi na to omrežje. Ta trenutek nastopi tedaj, ko zavezanec za priklop izpolni vse predpisane pogoje in ko je ta priklop tudi dejansko izvršen.
Odmera komunalnega prispevka na podlagi naknadno uveljavljenega programa opremljanja zavezancem, ki so že priključeni na komunalno opremo (če torej ne gre za novo priključitev), posega v že predhodno zaključen dejanski stan oziroma v vzpostavljeno pravno razmerje in zaradi tega lahko neustavno retroaktivno deluje v razmerju do lastnikov objektov.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-7, 37, 37/2.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - vložitev pritožbe zoper izpodbijani akt - procesna predpostavka za tožbo - zavrženje tožbe
Tožeči stranki s tožbo uveljavljata ugotovitev ničnosti odločbe gradbenega inšpektorja št. 356.2-72/04-MT z dne 19. 1. 2004. Tožeči stranki zoper izpodbijano odločbo pritožbe nista vložili. Če je tožba vložena prepozno ali prezgodaj oziroma, če je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno, jo sodišče zavrže s sklepom. Šele če je tožba vložena zoper dokončni upravni akt, s katerim se posega v pravni položaj tožnice ali tožnika in niso podane procesne ovire iz prvega odstavka 36. člena ZUS, kot v konkretnem primeru, sodišče zadevo obravnava.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 11/1, 20. ZUP člen 140.
javni uslužbenec - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo
Tožena stranka je tožečo stranko zaradi pomislekov o verodostojnosti dokazil o izvedenih referatih na mednarodnih konferencah, ki jih je predlogu za napredovanje priložila tožeča stranka, upravičeno (in to dvakrat) pozvala, naj predloži program posveta oziroma dokaze, da je referate dejansko izvedla in to svojo zahtevo tudi utemeljila. Sodišče meni, da je taka zahteva razumljiva in smiselna, saj bi bil iz programa razviden vsak posamezen referat, naslov referata ter čas in kraj izvedbe in s tem izkazane tiste ključne okoliščine, ki kažejo na dejansko izvedbo referata ter s tem mogoče njihovo vrednotenje po Pravilniku o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive.
ZKme-1 člen 10, 57, 57/5. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (2008) člen 89, 89/3, 121, 121/3, 127a, 127a/2, 127a/6.
nepovratna sredstva - program razvoja podeželja - vračilo prejetih sredstev - neizpolnjevanje obveznosti
Vsaka stranka, ki je pridobila podporo na podlagi javnega razpisa, je obenem s tem prevzela tudi obveznosti, ki izhajajo iz 89. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (v nadaljevanju Uredba PRP), med drugim obveznost, da mora naložbeno dejavnost, za katero je prejela sredstva, opravljati še vsaj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev ter da v tem obdobju ne sme uvajati bistvenih sprememb oziroma odtujiti naložbe ter da ne sme naložbe uporabljati v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev, sicer mora v nasprotnem primeru dodeljena sredstva vrniti z zamudnimi obrestmi. Odločitev tožene stranke, da od tožeče stranke zahteva vrnitev sredstev podpore je utemeljena zato, ker tožeča stranka dejavnosti (to je proizvodnja fotovoltaičnih panelov), za katero je pridobila sredstva, ne opravlja, pač pa opremo, ki je bila predmet podpore, le skladišči.