Tožnici so že bili priznani stroški predmetnega upravnega postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča tožnice. Tožbeni zahtevek, kot ga je postavila v tožbi, se tako izkaže kot neutemeljen, ne glede na številne zatrjevane postopkovne nepravilnosti.
Sodišče je tožbo na podlagi 38. člena ZUS-1 poslalo toženi stranki v odgovor. Slednja je sodišču sporočila, da je Upravna enota med tem odločila o zahtevku, glede katerega je bila vložena tožba v upravnem sporu. Na podlagi takšnega dejanskega stanja in ob ugotovitvi, da je zoper citirano prvostopno odločbo dovoljena pritožba, je sodišče postopek ustavilo.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi je bila vročitev odločbe opravljena 14. 11. 2017. Naslednji dan, torej 15. 11. 2017, je začel teči tridesetdnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel v četrtek 14. 12. 2017. Iz podatkov na pisemski ovojnici pa je razvidno, da je tožnik tožbo priporočeno po pošti oddal šele 15. 12. 2017, torej po poteku zakonsko določenega roka.
ZOro-1 člen 14, 14/2, 14/2-3, 16, 16/2, 16/2-1, 16/2-4.
dovoljenje za nabavo orožja - pogoj zanesljivosti - pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje
Iz besedila 1. alineje drugega odstavka 16. člena ZOro-1 ne izhaja, da nekdo ne bi bil zanesljiv samo pri tistih kaznivih dejanjih, kjer je podan element nasilja, ampak je mišljeno katerokoli naklepno kaznivo dejanje (tudi brez elementov nasilja), zaradi katerega je nekdo neprimeren za posedovanje oziroma rokovanje z orožjem ali je od njega mogoče pričakovati da bo orožje zlorabil. Katera vse so tista kazniva dejanja, pa je odvisno od okoliščin posameznega primera.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - vložitev revizije
Sodbe sodišč, izdane v zadevi, v kateri je tožnik uveljavljal odškodnino, vsebujejo vse razloge, iz katerih izhaja, da je zahteva po plačilu odškodnine neutemeljena. Iz njih tudi ne izhaja nobena kršitev, zaradi katere bi bila po določbah ZPP dovoljena revizija.
mednarodna zaščita - dokazno breme - delitev dokaznega bremena - informacije o izvorni državi - malo verjetne in neprepričljive izjave - nedržavni subjekt - dokazna ocena
Tožena stranka je tožnikove navedbe ocenila kot malo verjetne in neprepričljive, saj ni izkazal, da bi bil v političnem življenju tako pomemben, da bi se njegovi nasprotniki tako intenzivno ukvarjali z njim, razen tega so neprepričljive tudi same navedbe o preganjanju, saj je tožnik opisoval povsem vsakdanje življenjske okoliščine, v katerih večina drugih oseb ne bi zaznala elementov preganjanja.
Iz besedila prvega odstavka 23. člena ZMZ-1 ne izhaja, da mora tožena stranka v vsakem primeru pridobiti informacije o izvorni državi. Tožena stranka je obrazložila, zakaj ni navedb tožnika primerjala z informacijami o izvorni državi, saj je navedla, da so individualne navedbe tožnika malo verjetne in neprepričljive, česar informacije o izvorni državi ne morejo sanirati. Nadalje je navedla, da so navedbe tako abstraktne in nekonkretizirane, da jih z informacijami ni mogoče primerjati in je v nadaljevanju obrazložitve to svoje stališče tudi pojasnila z naštevanjem konkretnih tožnikovih navedb.
ZMZ-1 člen 20, 20/2, 28. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
mednarodna zaščita - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene - varna izvorna država - prosilec iz Alžirije
Tožnik je izvorno državo zapustil iz ekonomskih razlogov, ti razlogi pa niso razlogi, na podlagi katerih se lahko podeli mednarodna zaščita.
Alžirija je v Odloku o določitvi seznama varnih izvornih držav navedena kot država, ki je varna izvorna država in je torej prošnja očitno neutemeljena tudi iz tega razloga.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
V skladu z drugim odstavkom 29. člena ZUS-1 se šteje, da je bila tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto, kar v obravnavani zadevi pomeni, da je bila tožba vložena pri sodišču po preteku 30 dnevnega roka iz 28. člena ZUS-1.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - varna izvorna država - prosilec iz Alžirije
Za presojo, ali je izpolnjen pogoj iz določbe 52. člena ZMZ-1, je pomembno ali vse tožnikove navedbe očitno kažejo na ekonomski značaj razlogov za zapustitev izvorne države in da ni navajal drugih okoliščin za to dejanje. Ker ekonomski razlogi ne ustrezajo nobenemu izmed razlogov za mednarodno zaščito iz 20. člena ZMZ-1 (tako za status begunca kot za status subsidiarne zaščite), je toženka utemeljeno presodila, da je tožnik navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite po ZMZ-1 (prva točka 52. člena ZMZ-1). Že ugotovitev, da obstoji eden izmed razlogov iz 52. člena ZMZ-1, zadostuje za zavrnitev prošnje v pospešenem postopku. Zato je na podlagi tožnikovih navedb imela toženka pravno podlago, da je tožnikovo prošnjo zavrnila kot očitno neutemeljeno v pospešenem postopku.
dohodnina - samoprijava - napačna uporaba materialnega prava
Samoprijava je posebna pravna možnost, ki jo zakon nudi davčnemu zavezancu, ki davčne napovedi ni oddal pravočasno. Gre za poseben institut, ki predstavlja odstop od splošnih pravil o pravočasnosti vlog, zato v zvezi s tem institutom po presoji sodišča niso uporabljive zakonske določbe o rokih in procesnih omejitvah, ki se nanašajo na pravočasno vložene vloge. Zato ni pravilno stališče, kot ga je zavzel davčni organ, da bi bil davčni zavezanec ob vložitvi samoprijave, in torej že zaradi same uporabe tega instituta, prekludiran za uveljavljanje stroškov dela ter davčnih olajšav. Namen samoprijave, kot izhaja iz obrazložitve predloga zakona, je v tem, da se davčne zavezance spodbudi k samoiniciativni sanaciji zamude roka za oddajo davčne napovedi oziroma k odpravi kasneje ugotovljenih nepravilnosti, v sicer pravočasno vloženi davčni napovedi. Iz obrazložitve predloga zakona ne izhaja, da bi zakonodajalec imel namen davčnega zavezanca, ki vloži samoprijavo, podvreči drugačnim pravilom ugotavljanja davčne osnove. Če bi zakonodajalec ob tem, ko je uredil možnost vlaganja davčne napovedi za odmero dohodnine na podlagi samoprijave, želel uvesti tudi kriterij pravočasnosti davčne napovedi, kot dodatni kriterij razlikovanja med davčnimi zavezanci pri izračunu njihove davčne osnove za odmero dohodnine, bi skladno z načelom jasnosti in določnosti predpisov navedeno v zakonu eksplicitno in jasno tudi navedel. Slednje pa iz določbe 63. člena ZDavP-2 ne izhaja.
status civilnega invalida vojne - okvara zdravja - bolezen - mnenje zdravniške komisije - postavitev izvedenca medicinske stroke - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi, da predloženi novi dokazi v postopku obnove izkazujejo, da je dejanski temelj okvare zdravja pri tožniku bolezen in ne poškodba, kot izhaja iz ugotovitev zdravniške komisije II. stopnje. Zdravniška komisija pa je izvedenski organ toženke, zato toženka tožniku, ki je predlagal postavitev neodvisnega izvedenca medicinske stroke, ni omogočila, da vodi učinkovito (enakopravno) obravnavo.
upravna izvršba - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Stališče, da v obravnavani zadevi sklep o dovolitvi izvršbe ni upravni akt, v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, je skladno z ustaljeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS. V skladu s prvim odstavkom 2. člena ZUS-1 je namreč upravni akt upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerimi je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe, ali druge osebe, ki ji je lahko stranka v postopku izdaja akta. Izpodbijani akt po presoji sodišča ne vsebuje vsebinske odločitve o tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi. To odločitev je namreč vseboval izvršilni naslov, to je odločba toženke z dne 15. 2. 2016, s katero je bila tožnica razrešena kot sodna izvedenka in sodna cenilka in kjer je bilo odrejeno, da mora v roku 3 dni po prejemu odločbe o razrešitvi vrniti štampiljko in izkaznico, ki jo je uporabljala kot sodna izvedenka in sodna cenilka. Ta odločba je postala izvršljiva 15. 3. 2016, zato je toženka z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe le dovolila izvršitev te odločbe, saj tožnica v danem roku ni izpolnila odrejene obveznosti.
status rezidenta - ugotavljanje rezidentskega statusa - uradno prijavljeno stalno prebivališče
Tožnik je ob odhodu v tujino v Sloveniji obdržal stalno prebivališče na naslovu ... do 9. 8. 2015, 10. 8. 2015 pa je odjavil stalno prebivališče v Sloveniji in prijavil novo bivališče v ZDA. Zato se, skladno s 1. točko 6. člena ZDoh-2, v obdobju od 1. 6. 2006 do 9. 8. 2015 še vedno šteje za rezidenta za davčne namene v Republiki Sloveniji, v obdobju od 10. 8. 2015 dalje pa se tožnik šteje za nerezidenta Slovenije. Tožnik je kot rezident Slovenije za namene ZDoh-2 zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije. To pomeni, da mora obdavčljive dohodke, ki jih dosega v tujini, napovedati davčnemu organu v Sloveniji v ustreznih obrazcih napovedi.
ZUP člen 8, 165, 279, 279/1, 279/1-2, 279/1-5. ZEN člen 6, 40, 41, 44. KZ-1 člen 285, 285/2. ZGeoD-1 člen 4.
evidentiranje urejenega dela meje - mejnik - ničnost upravne odločbe - predlog za izrek ničnosti upravne odločbe - razlogi za ničnost odločbe
Ker se odločbi, zdani na podlagi 40. člena ZEN, izvršita z vpisom urejene meje v zemljiški kataster (po prvem odstavku 41. člena ZEN se na podlagi dokončne odločbe geodetske uprave o evidentiranju urejene meje meja v zemljiškem katastru vpiše kot urejena), tožnik pa uveljavlja, da je ničnostni razlog po tej točki podan, ker je pooblaščeni geodet napačno postavil mejnik, razlog po 2. točki prvega odstavka 279. člena ZUP že zato ni podan, saj sporno dejanje (ki naj bi privedlo do ničnosti odločb) ni bilo storjeno v okviru izvršitve odločb (tj. evidentiranje podatkov iz odločb v zemljiškem katastru), temveč pri označitvi meje v naravi. Odločba iz 40. člena ZEN torej ni izdana kot posledica ali v zvezi z označitvijo meje v naravi, zaradi česar ni mogoče na organ nasloviti očitka, da presojanih odločb, glede na (po mnenju tožnika očitno) napačno postavitev mejnika, ni bilo mogoče izdati.
Iz 5. točke prvega odstavka 279. člena ZUP izhaja, da mora za obstoj tega razloga za izrek ničnosti upravne odločbe predhodno obstajati neko nedovoljeno ravnanje (druge osebe) (npr. pritisk, izsiljevanje, ipd), zaradi katere je upravni organ oziroma uradna oseba izdal/a upravno odločbo. Ta razlog torej preprečuje, da se vzdrži v veljavi odločba, ki jo je izdal upravni organ zato, ker je bil z nekim dejanjem v to prisiljen.
ZEN člen 20, 20/3, 26-44. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2007) člen 3, 28.
evidentiranje urejene meje - površina zemljišča - pokazana meja - urejena meja
Razlog za nepravilno odločitev, ki ga navaja tožnik, da nepravilno določena ZKT pomeni, da je površina njegovega zemljišča nezakonito zmanjšana zaradi strokovne napake pri meritvah ali zaradi nepravilne transformacije iz enega v drug sistem, ni relevanten v zvezi z vprašanjem zakonitosti izpodbijane odločbe, ob predhodnem njegovem soglasju s pokazano mejo.
Izmera parcele temelji na predhodni ureditvi meje, ta pa je bila določena in dogovorjena z mejo, s katero so stranke soglašale – pokazano mejo.
ZKZ člen 39, 40, 40/3, 55, 59, 63, 64. ZUP člen 214. Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (2004) člen 16, 21. URS člen 14, 22, 25.
komasacija - kriterij zaokroženosti zemljišč - razgrnitev podatkov - pripombe na elaborat
Ker je razgrnitev elaboratov (tudi elaborata o novi razdelitvi zemljišč) v komasacijskem postopku namenjena podajanju pripomb in predlogov komasacijskih udeležencev, sodišče presoja pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja le v zvezi s pripombami oziroma predlogi, ki jih je tožnica podala na zapisnike komasacijske komisije in pravilnost uporabe materialnega prava v zvezi z njihovo zavrnitvijo. Ostale ugovore, ki jih je tožnica navedla v pritožbi in jih ponavlja v tožbi pa le, kolikor kažejo na vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.
Uporaba kriterija ˝čimbolj zaokrožena zemljišča˝ ni mogoča, ker tožnica primerjavo oziroma uporabo kriterija izvede zgolj na enem obdelovalnem kosu oziroma na odvzemu enega kosa. Vprašanje uporabe glavnega kriterija se namreč presoja v okviru vseh v komasacijo vloženih zemljišč v primerjavi z dodeljenimi.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev
V predmetni zadevi je sporno, ali davčni organ pravilno in zakonito ni upošteval izgube pri odmeri dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov za leto 2014, ki jo je tožnik uveljavljal v zvezi z delnicami I., F. in hibridnimi obveznicami H. Davčne posledice se v postopku odmere davka vežejo na pravna dejstva, ki jih zakonska norma, ki se nanaša na odmero davka od dobička iz kapitala določa za obdavčitev. Okoliščine posameznih zavezancev glede pridobitve in odsvojitve kapitala v smislu ugotavljanja namena sklenitve takšnih transakcij, pa niso opredeljene. Pomota borznega posrednika pri izvršitvi več zaporednih transakcij pri vrednostnem papirju I. davčno ne more biti upoštevna. Okoliščine na strani davčnih zavezancev glede pridobitve in odsvojitve kapitala v smislu ugotavljanja namena sklenitve transakcij v ZDoh-2 niso navedene in tako ne morejo biti davčno upoštevane.
Zoper sklep o stroških, izdan v obnovljenem postopku, tožnik ni ugovarjal, saj ni vložil pritožbe, čeprav je to možnost nedvomno imel, in je bil o tem pravilno poučen tudi v pouku o pravnem sredstvu v sklepu o stroških. Ker ni vložil pritožbe, pa tudi ne more več zahtevati sodnega varstva zoper odločitev o stroških, kakršna je bila sprejeta v obnovljenem postopku, saj upravni spor v primeru, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo, tega ni storila, po izrecni določbi prvega odstavka 6. člena ZUS-1 ni dopusten. Odločitev o stroških, sprejeta v obnovljenem postopku, je torej dokončna in pravnomočna ter kot takšna zavezuje, in nanjo ne more vplivati odločitev, sprejeta v tem upravnem sporu.
občinska volilna komisija - postopek razrešitve - odločanje o razrešitvi - začasna odredba - resna škoda - hujše škodljive posledice
V konkretnem primeru se z izpodbijanim sklepom tožeča stranka razreši dolžnosti predsednice okrajne volilne komisije pred potekom mandata. Sodišče se strinja s tožečo stranko, da bi po določbah ZVDZ, ki se nanašajo na imenovanje oziroma razrešitev predsednika okrajne volilne komisije, tožeča stranka tudi v primeru, če bi s tožbo uspela, ne mogla biti, če bi bil že imenovan novi predsednik, imenovana nazaj na mesto predsednice volilne komisije. Kar pomeni, da bi bila situacija, tudi v primeru uspeha v upravnem sporu, nepopravljiva. Vendar pa nemožnost ponovne vzpostavitve obstoječega pravnega razmerja sama po sebi še ne predstavlja težko popravljive škode, kot to zmotno meni tožeča stranka. Obstajati mora namreč tudi verjetnost nastanka hujših škodljivih posledic, in to takšnih, ki grozijo tožeči stranki osebno. Po zakonu (ZVZD, 26. člen) je funkcija v volilnem organu in torej tudi funkcija predsednika okrajne volilne komisije častna. Z razrešitvijo s funkcije torej tožnica ni in ne more biti prizadeta eksistenčno in tega niti ne zatrjuje.