ZDDO člen 19, 19/1. ZUS člen 50, 50/1, 50/2, 72, 72/4, 74.
imenovanje višjega upravnega delavca - datum imenovanja - sojenje brez glavne obravnave
Imenovanje višjega upravnega delavca ni možno za nazaj, temveč je delavec lahko imenovan za višjega upravnega delavca z dnem, ko Vlada RS sprejme akt o imenovanju, če ni v aktu o imenovanju naveden drug kasnejši datum. Imenovanje višjega upravnega delavca ni pravica, temveč je to odvisno od potreb organa, prostih sistemiziranih mest ter odločitve predstojnika organa, koga od oseb, ki za to izpolnjujejo pogoje, bo predlagal v imenovanje. Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo pravila postopka v upravnem sporu, ker je odločalo na seji in ni opravilo glavne obravnave, čeprav je tožnik to zahteval.
višji upravni delavec - imenovanje - pomanjkljiva odločba
Izpodbijana odločba je pomanjkljiva, saj iz nje ni razvidno, zakaj je tožena stranka (Vlada RS) ponovno imenovala tožečo stranko (višjega upravnega delavca), in to v drugačen naziv, v katerega je bila tožeča stranka imenovana že pred tem (v letu 1990), saj se vsebina njenega dela, ki ga je prej opravljal in ga še vedno opravlja, ni v ničemer spremenila. Tako pomanjkljivo obrazložena odločba onemogoča presojo zakonitosti posamičnega akta.
razrešitev direktorja uprave v sestavi ministrstva - predlog ministra - odločanje brez spisov
Sodišče ni moglo odločiti o zakonitosti razrešitvene odločbe ob dejstvu, da tožena stranka (Vlada RS), kljub dvakratnemu pozivu, sodišču ni poslala upravnih spisov in je sodišče po 4. odstavku 36. člena ZUS odločalo brez spisov, saj sodišče ni imelo zanesljive opore za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe samo na podlagi njene obrazložitve.
delavci v državni upravi - imenovanje svetovalca vlade - razporeditev na delovno mesto po prenehanju funkcije člana računskega sodišča
Vlada le imenuje višje upravne delavce, njihove naloge pa so opredeljene v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v državnem organu, razporeditev pa se določi z odločbo predstojnika.
ZDDO člen 15, 15/1, 19. ZDSS člen 4, 4-2. ZUS člen 3, 3/2, 3/3.
delavci v državni upravi - imenovanje za višjega upravnega delavca
Odločba o imenovanju višjega upravnega delavca (svetovalca predstojnika) ne more učinkovati retroaktivno, ampak šele od dneva, ko jo je tožena stranka (Vlada RS) izdala. Če je višji upravni delavec po dogovoru začel opravljati delo prej, preden mu je bila vročena odločba o imenovanju za višjega upravnega delavca, potem mora za obdobje, ko je dejansko delal, pa za opravljanje dela še ni imel pravnoveljavnega akta, to razčistiti z državnim organom, za katerega dela in gre v tem primeru v zvezi s plačo za to delo za delovnopravno zadevo (2. točka 4. člena ZDSS).
delavci v državni upravi - odvzem statusa pooblaščene uradne osebe - obnova postopka
Zoper tožnika je bila podana kazenska ovadba zaradi utemeljenega suma, da je storil kaznivo dejanje tihotapstva po 35.a členu Carinskega zakona. Postopek zoper njega je tekel pri takratnem Temeljnem javnem tožilstvu ... Prvostopni organ (Ministrstvo za notranje zadeve) pa v prvostopni odločbi ni navedel, da se tožniku odvzame status pooblaščene uradne osebe, ker je bil že pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje. Zato je pravilno mnenje tožene stranke (Vlade RS), da izdaja sklepa o ustavitvi kazenskega postopka zoper tožnika, ni takšno novo dejstvo, ki bi bil zakonski razlog za obnovo postopka.
delavci v upravi - višji upravni delavec - imenovanje
Nepravilno je stališče tožeče stranke, da bi se z odpravo izpodbijane odločbe "sanirale" napake iz drugih postopkov o napredovanju, ki so v pristojnosti predstojnika upravnega organa in ne tožene stranke.
Obravnavanje morebitnih kršitev v postopkih napredovanja tožeče stranke, ki so v pristojnosti predstojnika upravnega organa, nikakor ni predmet tega upravnega organa.
Spremenjene zakonske pristojnosti ministrstva ni okoliščina, ki bi sama po sebi bila razlog za prenehanje delovnega razmerja višjega upravnega delavca, ampak je le razlog za njegovo prerazporeditev.
ZDDO člen 5, 23, 24, 30, 53, 53/1. ZUS (1977) člen 39, 39/2, 42, 42/2.
razrešitev upravnega delavca
Pomanjkljivo obrazložena odločba onemogoča kontrolo, ali je bilo dejansko stanje sploh pravilno ugotovljeno in ali je bil na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabljen materialni predpis.
Razrešitev višjega upravnega delavca še ne pomeni prenehanje njegovega delovnega razmerja, vendar s prenehanjem delovnega razmerja naziv ugasne.
Okoliščina, da je zaradi spremenjenih zakonskih pristojnosti prevzelo dela enega ministrstva drugo ministrstvo in s tem tudi delavce, ki so na teh delih delali, sama po sebi še ni zakonski razlog za prenehanje delovnega razmerja tem delavcem. To je lahko le razlog za prerazporeditev teh delavcev, kar pa nima pravnega učinka za njihov naziv.
Predpogoj za sklenitev delovnega razmerja na delovnem mestu v upravnem organu, kjer se zahteva status višjega upravnega delavca, je imenovanje delavca v ta status; zato pri prenehanju delovnega razmerja delavca s tem statusom v upravnem organu ni potrebe po izdaji še posebnega akta o prenehanju tega statusa, ker mu ta preneha istočasno s prenehanjem delovnega razmerja.
ZDDO člen 3, 3/1, 3/2, 5, 5/1, 6, 6/1, 7, 8, 13, 31, 53, 53/1, 55, 55/1. ZODPOM člen 4, 22, 26, 28.ZUP člen 206, 206/3.
upravni postopek - odločba - sestavni deli odločbe (obrazložitev) - delavci v državni upravi - imenovanje višjega upravnega delavca - ukinitev upravnega organa - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje statusa višjega upravnega delavca
Pri prenehanju delovnega razmerja delavcu s statusom višjega upravnega delavca v upravnem organu ni potrebe po izdaji akta o prenehanju tega statusa, ker mu je ta prenehal istočasno s prenehanjem delovnega razmerja.
delavci v državnih organih - razrešitev višjega upravnega delavca - dokazovanje
Z odločbo tožene stranke nekdanjega izvršnega sveta skupščine mesta so bile v zvezi z razrešitvijo višjega upravnega delavca kršene določbe ZUP, saj tožena stranka ni sprejela dokazne ocene glede nasprotujočih trditev predstojnika, ki je predlagal razrešitev, in tožeče stranke (višjega upravnega delavca) o okoliščinah, ki so podlaga za razrešitev (da ta delavec po svojih delovnih in strokovnih kvalitetah ni primeren za opravljanje dolžnosti).
Če stranka zahteva razrešitev po 23. členu zakona o delavcih v državnih organih (ZDDO), to lahko pomeni le razrešitev naziva podsekretar, v katerega je bila stranka imenovana, ne pa le naziva direktor uprave, ki po sistemizaciji pomeni le naziv delovnega mesta, na katero je bila stranka kot podsekretar razporejena.
Če tožnik v času izdaje izpodbijanega sklepa pooblastil inšpektorja ni mogel več imeti zaradi poteka časa, za katerega je bil imenovan, ga tudi ni bilo več možno razrešiti delovnih dolžnosti in pravic inšpektorja, kot je bilo to storjeno z izpodbijanim sklepom.
Višjega upravnega delavca ni mogoče zakonito razrešiti ob smiselni uporabi 23. člena zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 9/91, 18/91, 22/91 in 2/91-I). Razlogi za razrešitev po 23. členu so v zakonu določeni taksativno. Prenehanje statusa višjega upravnega delavca po 23. členu pa je treba ločiti od prenehanja statusa višjega upravnega delavca zaradi prenehanja delovnega razmerja. Zakon v tem primeru ne predvideva posebnega akta o razrešitvi.