Če investitor po vročitvi odločbe o ustavitvi gradnje gradi naprej, je to samostojni razlog za ukrep po 3. odst. 74. čl. zakona; pred tem inšpektor ni dolžan na novo odrediti, da investitor zaprosi za izdajo lokacijskega dovoljenja ali ugotavljati, če je investitor priglasil izvedena dela, ki so bila ob ustavitvi gradnje očitno izvedena v takem obsegu, da je inšpektor ocenil, da zanjo zadošča priglasitev.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev nadstrešnice in vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje
Če po prejemu odločbe o ustavitvi del, investitor nadaljuje z gradnjo, inšpektor odredi odstranitev objekta na investitorjeve stroške ne glede na razloge za gradnjo.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev počitniškega objekta in vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje
Vložena pritožba zoper odločbo prve stopnje ima učinke pravočasne in dovoljene pritožbe, čeprav odločba prve stopnje pritožniku ni bila formalno pravilno vročena.
Zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega izhaja, da ima investitor na zemljišču pravico uporabe, je dokazilo o razpolaganju z zemljiščem. Z vidika dokazovanja pravice gradnje in ugotavljanja drugih pogojev po PUP ni bistveno, da gre za gradnjo na funkcionalnem zemljišču, ki sestoji iz dveh parcel, ker je treba obe zemljišči obravnavati kot celoto, ker ima enako pravico uporabe na obeh ista oseba.
Zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega izhaja, da ima investitor na zemljišču pravico uporabe, je dokazilo o razpolaganju z zemljiščem. Z vidika dokazovanja pravice gradnje ni pomembno, ali želi investitor na svojem funkcionalnem zemljišču zgraditi prizidek k obstoječemu objektu, ali od tega objekta ločeni objekt.
Ni moglo vplivati na odločitev o stvari, če je investitor šele v pritožbenem postopku predložil zemljiškoknjižni izpisek, o čemer organ II. stopnje ni seznanil drugih strank v postopku, če tožnik niti ne trdi, da investitor na zemljišču nima pravice uporabe, ampak le trdi, da je zemljišče dobil na nezakonit način.
Stanovanjske razmere investitorja ne morejo vplivati na vrsto ukrepa urbanističnega inšpektorja, ki ugotovi, da se nadomestni objekt gradi brez predpisanega lokacijskega dovoljenja.
lokacijsko dovoljenje - zavrnitev - pomanjkanje dokazila o opravičenosti razpolaganja s sosednjim zemljiščem
Tožba je bila zavrnjena, ker se tožeča stranka v upravnem postopku ni izkazala z dokazilom, da je upravičena razpolagati s sosednjim zemljiščem, v katerega zračni prostor je posegla s streho predvidenega do III. gradbene faze že zgrajenega svojega objekta (prizidka).
Sodišče, enako kot tožena stranka v lokacijskem postopku, presoja predloženi dokaz (zemljiškoknjižni izpisek) o razpolaganju z zemljiščem le z vidika, ali je investitor z njim dokazal, da ima pravico gradnje na zemljišču, na katerem želi graditi. Postopka oddaje stavbnega zemljišča in vprašanja zakonitosti vpisa pravice uporabe v zemljiško knjigo upravni organ ne presoja.
Tožnika sta gradila v nasprotju z veljavnim lokacijskim dovoljenjem, spremenjenega lokacijskega dovoljenja pa nista pridobila. Tožena stranka je zato utemeljeno odločila po 4. odst. 75. člena ZUN.
Na investitorjevo zahtevo se lokacijsko dovoljenje lahko spremeni. Druge stranke, ki sodelujejo v postopku, imajo v tem postopku možnost varovati svoje pravice le v okviru pogojev, ki jih za gradnjo določa prostorski izvedbeni akt.
V inšpekcijskem postopku po 73. členu inšpektor ugotavlja, ali je za poseg v prostor na določenem zemljišču mogoče izdati lokacijsko dovoljenje ali ne; pri tem se vsa izvedena dela obravnavajo kot celota.
priglasitev del - obnova potrdila o priglasitvi del
Obnovi se lahko le upravni postopek, ki je končan z odločbo. Potrdilo o dovolitvi priglašenih del, izdano na podlagi določbe 62. čl. ZUN (10.5.1990), ni upravna odločba, zato postopka, ki je bil končan z izdajo takšnega potrdila, ni mogoče obnoviti. Predlog za obnovo takšnega postopka se zavrže.
V prvi fazi postopka o predlogu za obnovo postopka se presoja samo ali so izpolnjeni formalni pogoji za obnovo, zato stranke v tej fazi postopka ne morejo uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na meritorno odločanje o stvari.
lokacijsko dovoljenje - legalizacija stanovanjske hiše
Zazidalni načrti, ki so bili sprejeti pred uveljavitvijo zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor se lahko uporabljajo v postopkih za izdajo lokacijskih dovoljenj, če je z odlokom ugotovljeno, da niso v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom.
Zavrnitev tožbe, ker investitor v roku enega meseca po vročitvi ustavitvene odločbe ni zaprosil lokacijskega dovoljenja (3. odst. 74. člena zakona). Zato je urbanistični inšpektor odredil odstranitev objekta na njegove stroške ter vzpostavitev v prejšnje stanje.
Zavrnitev tožbe, zaradi pravilne odločitve tožene stranke v izpodbijani odločbi (odpravila prvostopno odločbo o dovolitvi priglašenih del in vrnila zadevo prvostopnemu organu v ponovni postopek zaradi nepopolno ugotovljenega in obrazloženega dejanskega stanja), ker prvostopni organ v svoji odločbi ne ugotavlja ali občinski zazidalni načrt sploh velja na določenem območju in v čem priglašena dela niso v nasprotju s tem aktom.
ZUN se uporablja glede inšpekcijskih postopkov tudi za gradnje, končane pred njegovo uveljavitvijo, razen če je bil inšpekcijski postopek začet še po prej veljavnih predpisih. V takšnem primeru se inšpekcijski postopek konča po takšnih predpisih.
Zavrnitev, ker lokacijsko dovoljenje izpolnjuje pogoje po zakonu in občinskem odloku o prostorskih ureditvenih pogojih (PUP) z zavrnitvijo tožbenega ugovora tožnikov kot mejašev glede protihrupne ograje, ki jo je postavil investitor na posestno mejo s parcelo tožnikov.