lokacijsko dovoljenje - graditev objekta v območju mejnega prehoda
Po določbah 12. člena zakona o nadzoru državne meje (Ur. l. RS št. 1/91-I) je za gradnjo ali postavitev objektov in naprav na mejnem prehodu potrebno dovoljenje republiškega organa za notranje zadeve, ki dovoljenja ne izda, če bi objekt ali naprava ovirala izvajanje mejne kontrole in varnostnih ukrepov na državni meji. Po presoji sodišča je tožena stranka utemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo za izdajo dovoljenja za postavitev gostinskega objekta na predvideni lokaciji v območju mejnega prehoda med kontrolnima objektoma slovenskih in italijanskih mejnih organov. Zadrževanje v gostinskem objektu je gotovo nevarnejše in daljše kot v že obstoječih trgovskih objektih na tem območju in bi oviralo izvajanje mejne kontrole in varnostnih ukrepov na zahtevni državni meji tudi zaradi predvidene specifične lege objekta. Tožbena ugovora, da so podobni objekti na nekaterih drugih večjih slovenskih mejnih prehodih in na mejnih prehodih v drugih evropskih državah, sta pavšalna in ju sodišče ne more upoštevati. Nikjer tudi ni predpisano, da bi tožena stranka morala pred odločitvijo vprašati za mnenje delavce mejnega oddelka policije.
Pritožbo stranke, ki bi v postopku lokacije morala biti udeležena, pa ji upravni organ te možnosti ni dal, lokacijsko dovoljenje pa je že dokončno, je treba obravnavati kot predlog za obnovo postopka.
Izdaja odločbe o lokacijskem dovoljenju za objekt, ki bo služil v gostinske namene, je nezakonita, če upravni organ z vidika higiensko - zdravstvenih in požarnovarnostnih zahtev v obrazložitvi odločbe ni posebej utemeljil manjšega odmika od parcelne meje, kot ga določa odlok o urbanističnem redu, ki tak odmik dovoljuje le, če so te zahteve zavarovane.
Če (določeni) zazidalni načrt ne predvideva nobenih dozidav ali nadzidav obstoječih objektov, je zahtevek stranke za gradnjo prizidka k obstoječi stanovanjski hiši neutemeljen.
Prizadeta stranka (mejaš), ki ji sodelovanje v lokacijskem postopku ni bilo omogočeno (pa čeprav le s tem, da ji ni bila vročena odločba, s katero je bil postopek končan), zaradi svojega položaja (postopek ni bil sprožen zato, da bi organ odločil o njenih pravicah in interesih), ne more več vložiti pritožbe zoper odločbo, ki je že postala dokončna, ampak ima v tem primeru le pravico, da zahteva obnovo postopka.
Preden začne upravni organ izvršbo, mora ugotoviti, da je odločba izvršljiva in šele s tem aktom, torej aktom o dovolitvi izvršbe, določi datum, ko bo tretja oseba opravila v odločbi naloženo dejanje, če ga stranka do odrejenega roka ne bo opravila sama.
Dolžnost urbanističnega inšpektorja je, da v posameznem primeru, glede na konkretno ugotovljeno dejansko stanje, v odločbi izreče konkretne prepovedi za dejanja, ki so sicer za zakonite posege v prostor na tem območju po veljavnih urbanističnih aktih dovoljena.
Sosedje kot tožniki lahko v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja varujejo le svoje pravice in pravne koristi, lahko pa opozarjajo na kršitve javnih koristi oz. predpisov.
pridobitev lokacijskega dovoljenja za nadzidavo objekta - soglasje
Za pridobitev lokacijskega dovoljenja za nadzidavo objekta, v katerem so poslovni prostori v etažni lastnini, mora investitor predložiti dokaz o pravici razpolaganja z objektom, kar pomeni, da mora predložiti vsaj soglasje vseh etažnih lastnikov, da se z nadzidavo strinjajo.
V upravnem sporu zaradi izvršitve ukrepa urbanističnega inšpektorja ni mogoče uspešno uveljavljati ugovorov zoper odločbo o ustavitvi gradnje in tudi ne ugovorov zoper odločbo o zavrnitvi zahteve o dovolitvi priglašenih del.
Tožnik v upravnem sporu je lahko tisti, ki je v upravnem postopku imel lastnost stranke, na katerega zahtevo se je uvedel postopek, zoper katero je tekel postopek ali ki ima za varstvo svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka oz. bi morala biti udeležena v upravnem postopku (49. člen ZUP). S sklicevanjem na uresničevanje političnih ciljev po zakonu o političnih strankah (Ur.l. RS, št. 62/94), statutu in programu politične stranke tožeča stranka uveljavlja svoje dejanske interese pri uresničevanju ciljev politične stranke glede varstva okolja, s sklicevanjem na dolžnost države pri ohranjanju naravnega bogastva in kulturne dediščine ter na potrebnost sprejetja usklajenih splošnih prostorskih izvedbenih aktov pa uveljavlja splošno korist in torej ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali na zakon oprte neposredne koristi (2. in 12. člen ZUS). Dejanskega interesa pa ni mogoče uveljavljati v upravnem postopku niti v upravnem sporu. Svoje politične cilje lahko tožeča stranka uveljavlja pri sprejemanju predpisov in splošnih aktov, ne pa v konkretnem upravnem postopku ali v upravnem sporu, ki se nanaša na drugo osebo.
Določitev funkcionalnega zemljišča je stvar, o kateri se odloča v upravnem postopku (3. odstavek 46. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor). Zato ne gre za stvar iz sodne pristojnosti ali za stvar, o kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku (1. točka 267. člena ZUP).
ZUN člen 52, 54. Odlok o PUP člen 7, 11, 12. Odlok člen 1, 2, 3.ZUP člen 243, 243/1.
lokacijsko dovoljenje - gradnja objektov, ki jih po svojih dimenzijah in namenu ni šteti za pomožne objekte - nepopolna uporaba materialnega predpisa - kršitev materialnega in procesnega predpisa
Prvostopni organ in tožena stranka nista imela materialne podlage za ugotovitev v svojih odločbah, da gre pri predvideni gradnji objektov (garaže, skladišča v mansardi, nadstreška ter drvarnice in kokošnjaka) za pomožne objekte po PUP, saj ti objekti glede na tlorisne dimenzije in namene v konkretnem primeru presegajo tlorisne dimenzije in namene, določene v občinskem odloku o pomožnih objektih, ki je veljal v času veljavnosti PUP.
lokacijsko dovoljenje - odmiki med objekti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - neobrazložena odločba
Nejasna in nepopolna lokacijska dokumentacija glede odmika od stanovanjske hiše ne more biti podlaga za izdano lokacijsko dovoljenje, saj je zazidalna situacija podlaga za zakoličenje novogradnje. Tožena stranka pritožbenega ugovora glede odmika od sosednjih stanovanjskih objektov ne more pavšalno zavrniti, ne da bi obrazložila, na podlagi česa ugotavlja ustreznost odmikov (55. člen ZUN in 209. v zvezi z 245. členom ZUP).
Ukrep odstranitve 4,5 m dolge ograje je utemeljen (3. odstavek 74. člena ZUN), saj se tožeča stranka ni ravnala po predhodni ustavitveni odločbi organa urbanistične inšpekcije in ni priglasila graditve (1. odstavek 62. člena ZUN) te ograje, kot ji je naložil ta organ, v predpisanem enomesečnem roku (1. in 2. odstavek 74. člena ZUN).
lokacijsko dovoljenje - obnova postopka s strani prizadete stranke
Stranka ima pravico zahtevati vročitev odločbe, ki je bila izdana v upravnem postopku, v katerem ni bila udeležena, sklicujoč se na pravico do obnove postopka po 9. točki 1. odstavka 249. člena ZUP v zvezi z določbo 5. točke 1. odstavka 252. člena ZUP, organ, ki o obnovi odloča, pa mora ugotoviti, ali stranka izkazuje pravni interes za vročitev odločbe - lokacijskega dovoljenja.