Lokacijsko dovoljenje v obravnavani zadevi se nanaša na rekonstrukcijo obstoječega skladišča naftnih derivatov, ki pojmovno obsega kompleks obstoječih stavb in naprav na funkcionalno zaokroženih zemljiščih, ki se bodo v okviru rekonstrukcije posodobile, nadomestile ali dogradile, kolikor merijo tožbene pripombe na nadaljnji obstoj sedanjega skladišča, potem se te pripombe nanašajo v bistvu na družbeni plan mesta in na prostorski izvedbeni načrt, za katerih presojo ustavnosti je pristojno Ustavno sodišče RS. Ugovori, ki se nanašajo na požarno ali siceršnjo varnost pred emisijami iz investicijskega objekta, so že v splošnem interesu dolžni varovati pristojni inšpekcijski organi. Ob pozitivnih soglasjih pristojnih inšpekcij in pridobljenih strokovnih mnenjih priznanih ustanov v študijah sodišča glede pravilnosti lokacijskega dovoljenja nima vsebinskih pomislekov.
Sama lokacijska dokumentacija, ki vsebuje vse elemente iz 55. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, je lahko podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja.
Ker je konkretno lokacijsko dovoljenje skladno z določbami občinskega urbanističnega akta (urbanističnega reda), glede odmikov objekta v zvezi s sanitarnimi, higienskimi, zdravstvenimi in požarnovarstvenimi pogoji in ker so tožbene navedbe tožeče stranke le pavšalne in ne konkretne, je sodišče zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo drugostopnega organa, ki je zavrnil pritožbo soseda (tožeče stranke) proti prvostopnemu lokacijskemu dovoljenju.
V postopku izdaje lokacijskega dovoljenja je vprašanje dostopa do novogradnje del dejanskega stanja, od katerega je odvisna odločitev, zato sme upravni organ vprašanje dostopa reševati kot predhodno vprašanje.
V postopku izdaje lokacijskega dovoljenja sosed kot prizadeta stranka lahko uspešno uveljavlja varstvo pravic v obsegu, kot mu jih zagotavlja prostorski izvedbeni akt, ki je podlaga za gradnjo.
Ker so izpolnjeni pogoji za izdajo lokacijskega dovoljenja (za gradnjo 3 teniških igrišč v II. fazah) po občinskem PUP-u in ZUN(DPP), je sodišče tožbo zoper izpodbijano odločbo, s katero je bila zavrnjena pritožba sosed zoper to dovoljenje, zavrnilo.
lokacijsko dovoljenje - dokaz o pravici razpolaganja za gradnjo
Pogodba o razdružitvi skupnega premoženja, čeprav podpisi strank na njej niso overovljeni, je dokaz o pravici razpolaganja za gradnjo, saj sta stranki tako pridobljeno premoženje prevzeli v posest, pravni prednik pa je s tako pridobljenim fizičnim delom premoženja razpolagal in je na tožnika in drugo pogodbeno stranko prenesel pravice, pridobljene s to pogodbo.
Ker je podana skladnost zahtevane lokacije z materialnimi predpisi (54. in 57. členom ZUN in 15. členom občinskega odloka sprememb in dopolnitev) glede sprememb namembnosti v širšem območju zazidalnega načrta in glede zagotovitve parkirnih mest, tožeča stranka ni mogla uspeti s tožbenimi ugovori v zvezi s tem.
Z dovoznimi potmi v smislu 12. člena zakona o cestah upravljajo občine. Uporabo teh poti so urejale občinske skupščine primerno načelom zakona o cestah. Elemente za projektiranje cest s profili, ki jih kot zahtevo navaja tožnica (6 metrov cestišča in 2 x 2 m pločnika), se uporablja za regionalne ceste (64. člen zakona o cestah). Za urbanistično urejanje naselij, vključno s prometno ureditvijo v naselju, velja pravni režim, kot je predpisan s prostorskimi izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.
Če je odmik od parcelne meje ugotovljen glede na parcelno mejo, določeno s sodno poravnavo, je neutemeljen ugovor, da odmika od parcelne meje ni mogoče ugotoviti, ker je meja sporna.
Po določbi 1. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih (ZUS) sodišče odloči o sporu praviloma na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku. Po proučitvi tožbe in podatkov iz poslanih upravnih spisov je sodišče ugotovilo, da je tožena stranka pravilno presodila vse pritožbene ugovore in pravilno odločila. Ugovora, da bo objekt investitorjev še dodatno osenčil njuno hišo, tožnika nista uveljavljala v upravnem postopku (uveljavljala sta osenčenje vrta), sicer pa je tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotovila, da gre za gradnjo stanovanjske hiše v takih odmikih od ostalih objektov in v taki legi, da ne more povzročiti bistvenega poslabšanja osončenja ostalih objektov. Iz podatkov poslanih upravnih spisov je tudi razvidno, da je že prvostopni organ dal tožnikoma možnost udeležbe tudi na ustni obravnavi z ogledom in da je presodil vse njune pismene ugovore, zato je tožena stranka pravilno ocenila, da njen ogled na terenu ni potreben in je zato tudi njeno sklicevanje na obrazložitvene razloge prvostopne odločbe v skladu z 245. členom zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
Če prostorski ureditveni pogoji določajo, da morajo biti novi objekti odmaknjeni od parcelne meje najmanj 4 metre in da si za odmik, manjši od 4 metrov, mora investitor pridobiti pisno soglasje lastnikov sosednjih parcel in da velja to tudi za gradnjo prizidkov in adaptacije objektov, potem to velja tudi za lokacijo in ureditev trgovine z živili v doslej pomožnem objektu - garaži. Sprememba namembnosti sedanjega pomožnega objekta v t.i. primarni objekt kaže na adaptacijo objekta.
Če prostorsko ureditveni pogoji dovoljujejo le adaptacijo objektov, ne pa tudi nadzidave, je potrebno pred izdajo lokacijskega dovoljenja razčistiti vprašanje, ali gre pri nadvišanju obstoječega objekta za adaptacijo ali za nadzidavo.
Ni zakonito lokacijsko dovoljenje, če v izreku ne vsebuje podatkov iz lokacijske dokumentacije in pogojev iz soglasij, ki jih mora investitor pri gradnji izpolniti (57. člen zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor) in če upravni organ v postopku ni dal prizadetim strankam možnosti, da se tega udeležijo in se izjavijo o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.
Če investitor z zemljiškoknjižnim izpiskom izkaže lastništvo zemljišča, na katerem je predvidena lokacija objekta, tožnik ne more uspeti z ugovorom, da o lastništvu tega zemljišča teče spor pred sodiščem.
Pogoje, ki jih mora investitor izpolniti pri gradnji, mora upravni organ natančno določiti v lokacijskem dovoljenju - ni dovolj, da se upravni organ v lokacijskem dovoljenju samo sklicuje na pogoje, določene v mnenju strokovne organizacije o vplivih na sosednjo posest.
Zmanjšan razgled in s tem bistveno poslabšani bivanjski pogoji ter zaradi tega zmanjšanje tržne vrednosti stanovanja v primeru prodaje, so zasebni interes, ki jih sanitarna inšpekcija in drugi pristojni organi odločanja niso dolžni varovati.
Pravico razpolaganja z zemljiščem, na katerem namerava graditi, investitor izkazuje z zemljiškoknjižnim izpiskom oziroma listino, na podlagi katere je mogoč vpis take pravice v zemljiško knjigo.