Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ člen 4. Javni razpis za izbor operacij iz prednostne usmeritve „razvoj obmejnih območij s Hrvaško“ v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 do 2013, razvojne prioritete „razvoj regij“ točka 6.2.
Tožnik vlogi za sofinanciranje operacije ni priložil zahtevanega investicijskega programa, zato je tožena stranka odločila pravilno, ko je vlogo zavrnila.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom
Dovoljeni poseg ne odstopa od lokalnih urbanističnih in arhitekturnih značilnosti tako glede tlorisa objekta kot glede oblike in naklona strehe, zato je pravilna ugotovitev upravnega organa, da je sporna gradnja v skladu z določbami prostorsko ureditvenih pogojev.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-5, 55/1-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - obrazložitev prostega preudarka - ugotavljanje istovetnosti - sum zavajanja in zlorabe postopka
Istovetnost tožnika ni več sporna, saj se v upravnem spisu nahaja fotokopija njegovega potnega lista.
Tožnik je bil dne 30. 8. 2011 nastanjen v Centru za tujce, kjer je šele dne 22. 9. 2011 izrazil namen vložitve prošnje za mednarodno zaščito v RS. Tako ni izrazil namena za vložitev prošnje v najkrajšem možnem času kljub temu, da je za to imel možnost, saj je bil od dne 29. 8. 2011 v stalnem stiku s policisti najprej na PP in nato ves čas v Centru za tujce.
ukrep tržnega inšpektorja - skladnost proizvoda s tehničnimi zahtevami - izjava o skladnosti - prepoved dajanja v promet neskladnih proizvodov
Skladnost računalnikov s tehničnimi predpisi in zahtevami je javno dobro, ker je v funkciji varstva potrošnikov, varne in učinkovite uporabe predmetnih proizvodov in varstva naravnega okolja, kar je razvidno iz zakonskih določil, ki jih prvostopenjski organa navaja na prvi strani obrazložitve prvostopenjskega akta. Zato ne gre za popolnoma prost pretok blaga. Poseg v zasebno lastnino tožnika oziroma v svobodno gospodarsko pobudo, ki je bil storjen z izpodbijano odločbo, je predpisan z zakonom na dovolj določen način, poseg je tudi primeren in nujen ter sorazmeren v ožjem pomenu besede in glede tega sodišču ureditev ne vzbuja nobenega dvoma z vidika skladnosti z ustavnim načelom sorazmernosti.
Dokazno breme, da so bili izvedeni postopki, ki obsegajo ugotavljanje skladnosti proizvodov z zakonskimi zahtevami, je na strani tožnika in tožnik tega ni dokazal, zmotno pa tudi razlaga, da ni proizvajalec, saj se predmetna obveznost nanaša na gospodarske subjekte, ki dajejo proizvode na trg, in ne zgolj na proizvajalce.
Po določbi 1. odstavka 213. člena ZUP se v izreku, ne pa (zgolj) v obrazložitvi, odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Ker tožena stranka v izreku ni odločila o zahtevkih tožnika v zvezi s točkama F. in E. njegove vloge, je to bistvena kršitev določb postopka v smislu 7. točke 2. odstavka 237. člena ZUP.
odpis davčnega dolga - upravni spor - uveljavljanje svoje pravice ali pravne koristi - zavrženje tožbe
Tožnik je pri upravnem organu podal vlogo za odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka, iz podatkov upravnega spisa pa izhaja, da je bilo njegovi prošnji glede na podano vlogo v celoti ugodeno. Ker po navedenem tožnik v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, je sodišče tožbo zavrglo.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - enotni postopek mednarodne zaščite - tožbeni zahtevek - izrek odločbe - zatečen begunec
Po 34. členu ZMZ pristojni organ ugotavlja pogoje za priznanje mednarodne zaščite v enotnem oziroma sumarnem postopku, pri čemer najprej presoja pogoje za priznanje statusa begunca in šele, če ti niso izpolnjeni, pogoje za priznanje subsidiarne oblike zaščite.
V izreku izpodbijane odločbe ni bilo odločeno o posameznih zahtevkih, temveč v skladu z določilom 1. alinee 52. člena ZMZ o tožnikovi prošnji za mednarodno zaščito, vloženi skladno z določili 48. člena v povezavi s 119. členom ZMZ, ki ji je tožena stranka z izpodbijano odločbo ugodila.
Z določilom 69. člena ZMZ je zakonodajalec v pravni red RS uvedel institut zatečenih beguncev (beguncev sur place), ki se nanaša na spremenjene okoliščine, ki nastopijo naknadno, po tem ko je prosilec zapustil izvorno državo, in sicer te spremenjene okoliščine lahko nastopijo bodisi v izvorni državi ali pa gre za dogodke oziroma dejavnosti, pri katerih je sodeloval prosilec po zapustitvi izvorne države, ki bi lahko imele za prosilca ob vrnitvi takšne posledice, ki bi utemeljevale priznanje statusa begunca ali statusa subsidiarne zaščite, medtem ko je okoliščine, za katere tožnik napačno meni, da se nanašajo na pojem sur place, tožena stranka pri svoji odločitvi že upoštevala.
carina - doplačilo dajatev - plačilo protidampinške dajatve - TARIC koda - nabava televizijskih aparatov - nabava DVD in CD aparatov
V obravnavani zadevi gre za naknadno preverjanje carinskih deklaracij po uradni dolžnosti po odobritvi prepustitve blaga v prost promet v smislu 78. člena CZS, katere namen je tudi pregled pravilne uvrstitve blaga v tarifno oznako KN in Taric kodo. Ugotovljeno je bilo, da je tožnik nepravilno uvrščal določene tehnične aparate v oznako Taric. S tem se je izognil dokazovanju njihovega porekla in s tem posledično dosegel neobračunavanje protidampingških dajatev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - upravni spor - vložitev pritožbe zoper sodbo
Tožnik je za brezplačno pravno pomoč zaprosil v zvezi s pritožbami zoper sodbe, s katerimi so bile zavrnjene njegove tožbe zoper odločbe, s katerimi so bile zavrnjene njegove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, organ za BPP pa je pravilno ocenil, da tožnik z vloženimi pritožbami ne more uspeti in mu pravilno pojasnil, da je po prvem odstavku 73. člena ZUS-1 pritožba zoper sodbo, ki jo izda upravno sodišče, dovoljena samo, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka in na tej podlagi spremenilo izpodbijani akt, ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena ZUS-1 (odločanje o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo).
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - občinski odlok - zavrženje tožbe
Izpodbijani odlok je sprejel občinski svet v okviru normodajne funkcije po postopku in v obliki, predpisani za predpise. Glede na to sodišče v določbi 2. člena ZUS-1 nima podlage za presojo njegove zakonitosti.
Po 4. odstavku 5. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča tudi o zakonitosti aktov organov, izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja. Odlok kot prostorski akt, sprejet na podlagi ZUreP-1, ureja določeno prostorsko ureditev (izgradnjo pločnika, avtobusnih postajališč in rekonstrukcijo regionalne ceste in v izpodbijanem delu določa ureditveno območje, na katerem je načrtovana prostorska ureditev ter navaja zemljišča oziroma dele zemljišč, ki jih ureditveno območje obsega. Vendar navedena ureditev po mnenju sodišča ne predstavlja ureditve posamičnega razmerja, pač pa splošno in abstraktno določbo.
vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje - vračilo vlaganj - višina vračila - exceptio illegalis
Ob upoštevanju tako 6. člena ZVVJTO kot tudi 4. člena istega zakona, ki določa način izračuna vračila, je toženka s 4. členom Pravilnika o postopkih vračanja v javno telekomunikacijsko omrežje dejanskim končnim upravičencem na območju Občine Žužemberk presegla okvir, ki ji ga nalaga zakon. Toženka je namreč v tem členu določila delež 40%, ki ji pripada zaradi vlaganj njene pravne prednice, pri čemer zneska oziroma deleža vlaganj ni v ničemer izkazala. Sodišče je zato o utemeljenosti tožbe odločilo brez upoštevanja z zakonom neskladnih členov Pravilnika in ugotovilo, da toženka v ZVVJTO ni imela podlage za izračun zneska vračila, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, torej za zadržanje 40% sicer pravilno izračunanega zneska,ki pripada tožniku.
ZASP člen 149, 162. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
nadzor nad zakonitostjo delovanja SAZAS - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V konkretnem primeru ne gre za odločitev v postopku nadzora, kar je razvidno tudi iz pravne podlage, ki je navedena v uvodnem delu poziva in še zlasti iz obrazložitve, v kateri je izrecno navedeno, da poziv ni sklep iz prvega odstavka 162.a člena ZASP, s katerim se nalaga odprava ugotovljenih kršitev ter da bo ta sklep lahko izdan šele potem, ko se bo tožeča stranka izjavila o ugotovitvah glede očitanih kršitev iz poziva.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev - sprejem ponudbe - pooblastilo za zastopanje
Ponudba, ki jo je prodajalka izročila upravni enoti, je opremljena s podatki iz drugega odstavka 20. člena ZKZ. V njej pa ni navedeno, da prodajalko v postopku prodaje zastopa pooblaščenec. Zato sta bila v skladu z 21. členom ZKZ prejemnika ponudbe svoji izjavi o sprejemu ponudbe dolžna poslati priporočeno prodajalki. Ker je sprejemnik ponudbe B. o sprejemu ponudbe s priporočeno pošiljko seznanil pooblaščenca prodajalke, je upravni organ napačno presodil, da je B. na predpisan način sporočil, da sprejema ponudbo.
V obravnavanem primeru gre za postopek naknadnega preverjanja deklaracij po 78. členu CZS po uradni dolžnosti. Navedeno pomeni, da carinski organi po odobritvi prepustitve blaga, deklaracije lahko ponovno pregledajo, kar pomeni, da preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo v točnost navedb v deklaraciji.
Pravilnik o postopkih za izvrševanja proračuna Republike Slovenije člen 226. ZOFVI člen 81.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila za ocenjevanje vlog - sofinanciranje otroške, mladinske in strokovne publikacije - pravni status izdajatelja revij
Zakonska podlaga obravnavanega javnega razpisa ni namenjena sofinanciranju delovanja društev in javnih zavodov na področju vzgoje in izobraževanja in izključitev gospodarskih subjektov. To pomeni, da tudi predmet obravnavanega javnega razpisa ni financiranje, ohranjanje ali spodbujanje delovanja društev in javnih zavodov, temveč subvencioniranje mladinske in strokovne periodike. Katera revija bo deležna subvencioniranja, pa je odvisno od izpolnjevanja vsebinskih kriterijev. Tudi iz skrbi za kakovostna gradiva za šolsko in obšolsko delo, ki naj bi izhajala iz ciljev vzgoje in izobraževanja, kot ga opredeljuje 2. člen ZOFVI, ne izhaja podlaga za omejevanje kroga izdajateljev revij, ki jih tožena stranka lahko sofinancira iz sredstev državnega proračuna. ZOFVI tako ni podlaga niti za zagotavljanje pluralizacije tovrstnih publikacij, še manj za zagotavljanje pluralizacije publikacij ne glede na kvaliteto. Ne nazadnje med merili za izbor prejemnikov sofinanciranja niti ni merila, ki bi bilo namenjeno pluralizaciji tovrstne publikacije.
Na podlagi 48. člena CZ mora deklarant carinsko deklaracijo izpolniti tako, da vsebuje vse podatke, ki so potrebni glede na izbrani postopek in priložiti vse dokumente, ki so potrebni za izvedbo carinskega postopka. Tožnik je bil dolžan po izvedeni prodaji uvoženih licenčnih proizvodov prijaviti carinskemu organu dokončno carinsko vrednost ter od te vrednosti obračunati razliko uvoznih dajatev. Tožnik te vrednosti ni navedel, vrednosti licenčnin pa tudi naknadno ni javil carinskim organom in je tako ravnal v nasprotju z določbo 21. člena CZ.
odprava upravnega akta - vrnitev zadeve v ponovni postopek - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Odločba drugostopenjskega organa, s katero je bilo pritožbi tožnice ugodeno ter je bila prvostopenjska odločba odpravljena in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovni postopek in odločanje, ni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.
davek od dohodkov iz dejavnosti - cenitev davčne osnove - ocena davčne osnove - pogoji za cenitev - verjetna davčna osnova - dokazno breme
Ob nesporni ugotovitvi, da tožeča stranka poslovnih knjig ni vodila pravilno in v skladu s SRS, saj ni vodila ločene evidence mesa kot trgovskega blaga in mesa, namenjenega za nadaljnjo proizvodnjo, so bili podani razlogi za to, da se davčna osnova ugotovi z oceno.
Breme dokazovanja, da je davčna osnova nižja od verjetno ocenjene, je na strani zavezanca za davek.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, ki jih je izdala družba, za katero prvostopenjski organ ugotavlja, da je „neplačujoči gospodarski subjekt“ oziroma tudi t. i. „missing trader“, glede spornih računov pa davčni organ ugotavlja, da navedena družba storitev, zaračunanih po navedenih računih, ni opravila in da so bili navedeni računi izdani le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti.