brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izjemna brezplačna pravna pomoč
V primeru odločanja o dodelitvi izjemne brezplačne pravne pomoči se zahteva, da je strošek v zvezi z zdravljenem potreben zaradi zdravstvenega stanja prosilca, v smislu neposrednosti, povezanosti z zdravljenjem oz. zdravstvenim stanjem. Za upoštevanje rednih življenjskih stroškov v 22. členu ZBPP ni podlage, čeprav gre za stroške, ki so bili posledica državne odločitve (npr. digitalni sprejemnik). Ne more se upoštevati, da tožeča stranka ne zmore stroškov za zdravilišče, ki bi ga zaradi svoje invalidnosti potrebovala. Relevantna v zadevi tudi ni višina stroškov postopka, za katerega tožeča stranka predlaga dodelitev BPP.
ničnost odločbe - ničnostni razlogi - sodna oziroma upravna pristojnost - prisiljenje ali drugo nedovoljeno ravnanje zoper organ
Odlok, na katerega se izpodbijana odločba sklicuje, je lahko bil pravna podlaga za odločitev o razlastitvi nepremičnin tožničinega pravnega prednika. Da bi razlastitev ne bila upravna stvar, kar je vsebinski zakonski dejanski stan iz 1. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, da v zadevi sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku, pa tožeča stranka niti ne trdi. Pravilen je zato zaključek upravnega organa, da ničnosti razlog po 1. točki prvega odstavka 279. člena ZUP ni podan.
Upravni organ je tudi pravilno pojasnil, da je ničnostni razlog po 5. točki prvega odstavka 279. člena ZUP podan, če je izkazano nedovoljeno dejanje, usmerjeno na organ, ki je odločil, in če je izkazana vzročna zveza, to je, da je organ prav zaradi nedovoljenega ravnanja izdal odločbo. Akt prisiljenja ali drugega nedovoljenega ravnanja zoper organ, ki je odločal, mora biti izkazan glede dejstev, ki kažejo kdo, kdaj in s kakšnimi konkretnimi dejanji je vršil pritisk, ter na koga, prav tako pa mora biti izkazana vzročna zveza in sicer z dokazi za dejstva, iz katerih je mogoče neposredno zaključiti, da so prav ta dejstva povzročila, da je organ izdal odločbo, ki je sicer ne bi izdal s tako vsebino. Za takšen dejanski stan pa v konkretnem primeru ni šlo. Sam predpis, s katerim se ureja razlastitev je sicer prisilne narave in pomeni poseg v lastninsko pravico, vendar izvajanje takega predpisa samo zase še ne pomeni prisiljenja ali drugega nedovoljenega dejanja.
ZKme-1 člen 58, 172, 174, 175. Pravilnik o medu člen 2, 6, 7.
inšpekcijski postopek - kakovost živil - ukrep inšpektorja za kakovost živil - prepoved prometa - med - potvorjen med - metode za preverjanje skladnosti medu s predpisi
Kmetijski pridelki in živila so lahko v prometu, če so skladni s predpisanimi zahtevami in označeni na predpisan način. Inšpektor za kakovost živil ima pooblastilo in pristojnost nadzirati izpolnjevanje pogojev za označevanje in skladnosti označb kmetijskih pridelkov oziroma živil s predpisanimi zahtevami ter lahko prepove promet ali odredi neškodljivo uničenje kmetijskih pridelkov oziroma živil, če njihova kakovost ne ustreza predpisani.
Med, ki se daje v promet kot med, ne sme vsebovati nobenih dodatnih sestavin, vključno z aditivi za živila, niti nobenih drugih dodatkov. Metode za preverjanje skladnosti medu s predpisanimi zahtevami s Pravilnikom o medu niso določene, temveč se do sprejetja metod s strani Komisije uporabljajo metode, ki so mednarodno validirane.
ZUP člen 82, 82/2, 229, 229/2. ZASP člen 189, 189/3.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - stranka v postopku - vročitev odločbe - zahteva za pregled dokumentov - pravna korist
Glede na enostopenjski postopek, ki velja za obravnavani primer (150. člen ZASP), je organ pravilno zaključil, da tožnikovi zahtevi za vročitev odločbe ni možno ugoditi že zato, ker pravna podlaga v zahtevi tožnika (229. člen ZUP) ureja le pravico do pritožbe zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, torej v primerih dvostopenjskega upravnega postopka. Namen citirane določbe je namreč ravno v tem, da se stranskemu udeležencu (torej osebi, ki bi ji morala biti vročena prvostopna odločba zaradi varovanja njenega pravnega interesa) omogoči vložitev pritožbe znotraj upravnega postopka.
Tožnik s sklicevanjem na začasno dovoljenje svoje pravne koristi oziroma pravnega interesa za pregled dokumentov ni izkazal. Z začasnim dovoljenjem je bilo tožniku sicer res začasno dovoljeno kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije avdiovizualnih del, vendar le do ustanovitve kolektivne organizacije imetnikov pravic na avdiovizualnih delih, kar je bilo izrecno določeno v drugem odstavku izreka tega začasnega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - subsidiarni tožilec
Tožilec je proučil kazenske spise in zapuščinski spis in v nobenem ni zasledil okoliščin, ki bi lahko kazale na storitev kaznivih dejanj, katera je tožnik osebama očital, za svoje trditve o storjenih kaznivih dejanjih pa tudi ni navedel nobenih dokazov. Ob takšnem dejanskem stanju ni verjetnosti, da bi tožnik kot subsidiarni tožilec uspešno začel kazenski postopek. Očitno nerazumna pa je kazenska zadeva tudi, če je tožnik zamudil rok za kazenski pregon in tudi zato dodelitev brezplačne pravne pomoči ne bi bila opravičljiva.
Tožnik se je na poziv organa odzval in svojo vlogo dopolnil v določenem roku, zato sodišče ne more soglašati s pomanjkljivo obrazložitvijo v izpodbijani odločbi, v kateri razlog za zavrženje temelji (samo) na ugotovitvi, da tožnik prijave v predpisanem roku 15 dni ni dopolnil. Takšna presoja sodišča temelji tudi na ugotovitvi, da je poziv za dopolnitev vloge v 1. in 2. točki zelo nejasen in da tožnik ni razumel, zakaj kljub predložitvi odločbe o dodelitvi denarne socialne pomoči ni izkazal vseh v letu 2009 prejetih dohodkov in prejemkov. Zato bi organ moral tožnika ponovno pozvati k dopolnitvi vloge ali v posebnem ugotovitvenem postopku ugotoviti vse za odločitev pomembne okoliščine, tudi tiste, ki se nanašajo na predložitev listin iz 1. in 2. alinee prvega odstavka 19. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.
Eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja je tudi zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta. Zahteva po zagotovljeni komunalni oskrbi načrtovanega objekta izhaja tudi iz drugega odstavka 72. člena ZPNačrt. Stališče upravnega organa druge stopnje, da na območju gradnje ni zgrajeno javno vodovodno omrežje, je zato treba razumeti, kot da na tem območju ni vodovodnega omrežja, ki bi bilo predano v upravljanje izvajalcu gospodarske javne službe in s tem namenjeno izvajanju tovrstne dejavnosti.
Odbitek vstopnega DDV je pravica, ki gre davčnemu zavezancu, ob izpolnjevanju določenih pogojev. V obravnavanem primeru je odločilno to, da tožeča stranka ni izkazala, da bi dobave blaga dejansko opravili družbi, ki sta izstavili račune, od katerih je tožeča stranka uveljavljala odbitek DDV in na tej podlagi zahtevala vračilo presežka DDV. Tožeča stranka razen spornih računov ni predložila listin, ki bi potrjevale, da je bila dobava opravljena, zgolj račun in njegovo plačilo pa še ne izkazujeta resničnosti dobave.
ZDavP-2 člen 157, 157/5. ZFPPIPP člen 242, 242/10.
davčna izvršba - obveznosti izbrisane družbe - izpodbijanje izvršilnega naslova
Odločba, ki se izvršuje, je bila izdana tožniku in se glasi nanj. Vprašanje zatrjevane zamude roka za uveljavljanje obveznosti izbrisane družbe od tožnika je tako stvar odmerne odločbe oziroma odmernega postopka, stvar izvršilnega postopka pa le posredno in posledično v primeru, da bi tožnik s pravnimi sredstvi zoper odmerno odločbo uspel. Z omenjenim ugovorom zato tožnik v izvršilnem postopku na podlagi 5. odstavka 157. člena ZDavP-2 ne more uspeti.
Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja člen 1, 3.
javni razpis - štipendija za študij v tujini - pridobitev štipendije - točkovanje vloge - področje izobraževanja - razvrstitev študijskega programa
Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja KLASIUS predstavlja obvezen nacionalni standard, ki se uporablja za razvrščanje aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja v uradnih in drugih administrativnih zbirkah podatkov ter v statističnih raziskovanjih in v statističnih registrih. Pri razvrščanju je osrednje načelo čim večje podobnosti vsebin aktivnosti in izidov, ki se mu pridružuje načelo največje skladnosti oziroma dominantnosti, kar pomeni, da se razvrstitev na določeno raven opravi glede na to, s katerimi splošnimi merili ravni se značilnosti posameznih aktivnosti najbolj ujemajo. Pri umestitvi aktivnosti v določeno področje je tako odločilen predmet, ki je prevladujoč – dominanten. Ta dominantnost običajno sovpada z največjo količino časa in pozornosti, namenjenega temu predmetu. Razvrstitev tožničinega področja študija sledi navedenim načelom. Tudi po presoji sodišča je namreč pri njenem študiju (Master of Information Management) poudarek na študiju managementa (poslovodenja) ter upravljanja in ne na študiju računalništva, kar izhaja tako iz predmetnika kot tudi iz splošnih informacij o študijskem programu.
V obravnavanem primeru obstaja spor glede civilne pravice v smislu 1. člena ZPP, saj ima izid glasovanja občnega zbora vpliv na vsebino tožnikovih pravic, ki jih ima pri toženi stranki in ker gre za pravdni stranki, ki sta med seboj v prirejenem razmerju, je odločneje v navedenem civilnem sporu stvarno pristojno pravdno sodišče.
Ugotovitev, da določene radijske frekvence ne bodo dostopne vsem interesentom, je podlaga za obveznost tožene stranke, da izvede postopek javnega razpisa kot postopka, v katerem bi pod enakimi pogoji imeli možnost sodelovanja ponudniki ter bi bil zaključen z upravnim postopkom, v katerem bi imeli položaj stranke vsi ponudniki, ki so v roku, določenem v javnem razpisu, predložili pravilno označene ponudbe in v katerem bi bila izdana ena ali več odločb o dodelitvi radijskih frekvenc. Nasprotna ugotovitev, da bodo dostopne vsem interesentom, je podlaga za zakonito izključitev postopka z javnim razpisom ter vodenje postopka z eno stranko.
Tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za sodelovanje v postopku dodelitve frekvenc v radiofrekvenčnem pasu od 1950 MHz do 1955 MHz in od 2140 MHz do 2145 MHz, ki so bile z ODRF št. 657509 dodeljene družbi C. Bistveno je, da je že imetnica frekvenc za UMTS v pasu 2100 MHz in do dodatne dodelitve enakovrstnih frekvenc ni upravičena. Ob neizkazanem pravnem interesu za vložitev predloga za obnovo postopka je tožena stranka predlog za obnovo postopka pravilno zavrgla.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-7, 66/2. ZPNačrt člen 71, 72, 72/1, 72/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - gospodarsko-stanovanjski objekt - minimalna komunalna oskrba objekta - vodovodno omrežje
Eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja je zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta. Zahteva po zagotovljeni komunalni oskrbi načrtovanega objekta izhaja tudi iz drugega odstavka 72. člena ZPNačrt. Glede na navedene določbe je treba ugotovitev upravnega organa druge stopnje, da na območju gradnje ni zgrajeno javno vodovodno omrežje, razumeti, kot da na tem območju ni vodovodnega omrežja, ki bi bilo predano v upravljanje izvajalcu gospodarske javne službe in s tem namenjeno izvajanju tovrstne dejavnosti.
ZVKD-1 člen 2, 3, 26. Pravilnik o pridobivanju nazivov na področju varstva kulturne dediščine in varstva arhivskega gradiva člen 8, 8/1, 8/1-3, 9, 11.
muzejski svetnik - pogoji za pridobitev naziva muzejski svetnik - delovne izkušnje - varstvo kulturne dediščine
Za pridobitev naziva muzejski svetnik se zahteva najmanj 20 let delovnih izkušenj na področju varstva kulturne dediščine ali sorodnem strokovnem področju. Znanstveno in raziskovalno delo SAZU sicer res ni namenjeno izključno varstvu kulturne dediščine. Izključno tega namena tudi nima ustanovitev inštitutov v njeni sestavi, vključno z biološkim, v katerem je bila zaposlena tožnica. Ni pa, glede na skupni dolgoročni program SAZU in ZRC SAZU - Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, izključeno, da je bilo tožničino znanstveno in raziskovalno delo namenjeno pretežno, če že ne v celoti varstvu dediščine. O tem izpodbijana odločba nima razlogov, oziroma še več, to vprašanje pušča odprto, saj iz njene obrazložitve in iz zapisnika 2. seje Komisije za podeljevanje naziva svetnik, ki je podlaga za izpodbijano odločitev, izhaja, da se Komisija glede obdobja sorodnosti dela ni mogla opredeliti. Zato je izpodbijana odločitev bistveno pomanjkljiva.
trošarina - trošarinski dolg - prisilna izterjava - izbris družbe iz sodnega registra - aktivni družbenik - odgovornost aktivnega družbenika
V primeru izbrisa družbe iz sodnega registra za izpolnitev neplačanih obveznosti izbrisane pravne osebe upnikom solidarno odgovarja njen aktivni družbenik. Iz sodnega registra je razvidno, da je imel družbenik v družbi poslovni delež v višini 30 % in s tem tudi glede na določila pogodbe o ustanovitvi družbe 30 % glasovalnih pravic. Glede na velikost poslovnega deleža družbenika je tožnik vsekakor imel možnosti vplivanja na poslovanje in upravljanje družbe.
Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Vransko člen 19, 24.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - uporaba materialnega predpisa
Določba 24. člena OPN je v nasprotju z veljavnim pravnim redom, ker dopušča možnost stranki, da sama izbere uporabo pravne podlage za odločitev upravnega organa. Upravni organ mora namreč sam po pravilih upravnega postopka odločiti, kateri materialni predpis in s tem tudi prostorski odlok bo, glede na njegovo časovno veljavnost v konkretnem primeru, uporabil.
molk organa - tožba zaradi molka organa - upravni spor - procesne predpostavke za vložitev tožbe - zahteva za izdajo odločbe
Iz listin, ki jih je sodišču poslala tožeča stranka, kot tudi iz odgovora tožene stranke na tožbo ni razvidno, da bi tožeča stranka na drugostopenjski organ vložila poziv za izdajo odločbe o pritožbi zoper izpodbijani sklep v nadaljnjih sedmih dneh. Ker torej tožeča stranka ni izkazala procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa iz 2. odstavka 28. člena ZUS-1, je sodišče tožbo zavrglo.
upravni spor - nepopolna tožba - tožbeni razlogi - tožbeni predlog - poziv k dopolnitvi - zavrženje tožbe
Sodišče je pri presoji zakonitosti upravnega akta vezano na meje tožbenega predloga, kar pomeni, da brez njega zadeve ni mogoče obravnavati oz. o njej odločiti. Poleg tega je sodišče pri odločanju vezano na trditveno podlago v tožbi, saj razišče oz. preizkusi dejansko stanje le v okviru tožbenih navedb.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-5, 55/1-6.
prosti preudarek - mednarodna zaščita - sum zavajanja in zlorabe postopka - ugotavljanje istovetnosti - obrazložitev prostega preudarka - omejitev gibanja prosilcu za azil
Tožena stranka je v zadostni meri obrazložila razloge, na podlagi katerih je tožniku omejila gibanje. Omejitev gibanja je odredila zato, ker je tožnik prikril svojo istovetnost, ter da bi mu preprečila samovoljen odhod iz države (begosumnost tožnika), s tem pa bi tudi onemogočil izvedbo postopka mednarodne zaščite.
Tožnik je z izročitvijo osebne izkaznice organizatorju poti sam povzročil stanje, da svoje istovetnosti v postopku ne more verodostojno izkazati.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-7, 66/2, 66/3, 66/3-1. ZPNačrt člen 71, 71/1, 71/1-1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - minimalna komunalna oskrba - oskrba s pitno vodo - soglasje k priključitvi
Sekundarni vodovod je sestavni del javnega vodovoda gospodarske javne infrastrukture, s katero upravlja izvajalec obvezne lokalne javne službe, zaradi česar sodi med komunalno opremo v smislu 1. točke 1. odstavka 71. člena ZPNačrt.
Iz soglasja VO-KA je razvidno, da se bodo objekti priključili na predvideno javno vodovodno omrežje, ko bo zgrajeno in predano v upravljanje javni gospodarski službi. Če se tožnica ne strinja z navedbo o nezgrajenem javnem vodovodu, bi to morala uveljavljati v postopku izdaje tega soglasja kot samostojnega upravnega akta.