brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zamolčanje podatkov - imetništvo vrednostnih papirjev
V zadevi ni pomembno, da tožnica ne ve, kolikšna je vrednost navedenega vrednostnega papirja, saj sankcija iz 20. člena ZBPP ni odvisna od višine premoženjske koristi. Prav tako je od vsakega povprečno skrbnega posameznika pričakovati, da pozna svoje premoženje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - rok za vložitev pritožbe
Namen zagotovitve brezplačne pravne pomoči po ZBPP je, da se omogoči posameznikom, ki nimajo sredstev, da lahko varujejo in uveljavljajo svoje pravice v sodnih postopkih. To pa predpostavlja, da gre za zavede, pri katerih je na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin vsaj z določeno stopnjo verjetnosti mogoče pričakovati pozitivni izid za prosilca.
V obravnavanem primeru obstaja spor glede civilne pravice v smislu 1. člena ZPP, saj ima izid glasovanja občnega zbora vpliv na vsebino tožnikovih pravic, ki jih ima pri toženi stranki in ker gre za pravdni stranki, ki sta med seboj v prirejenem razmerju, je odločneje v navedenem civilnem sporu stvarno pristojno pravdno sodišče.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-7, 2/1-10, 2/1-12, 152, 158.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradbeno dovoljenje - gradnja male fotonapetostne elektrarne - načelo zaslišanja stranke
Upoštevaje podatek, da je bilo na streho proizvodne hale vgrajeno 1176 kosov fotonapetostnih modulov, težkih po 19 kg/kos, ter ugotovitev, da je na streho obstoječega objekta postavljena kovinska statična konstrukcija, sodišče ne dvomi v zaključek prvostopenjskega upravnega organa, da je bilo s tako gradnjo poseženo v konstrukcijo in zmogljivost objekta in njegov zunanji videz. Torej v obravnavanem primeru gre za gradnjo v smislu določbe 7. točke 2. člena ZGO-1.
dohodnina - boniteta - uporaba vozila v privatne namene
Po določbi 2. odstavka 43. člena ZDoh-2 gre za boniteto že, če je osebno motorno vozilo za privatne namene delojemalcu zagotovljeno. Dejanska uporaba vozila v privatne namene po izrecni določbi zakona ne vpliva na opredelitev ugodnosti kot bonitete. Da je tožeča stranka kot delodajalec delojemalcu zagotovila vozilo za privatne namene, pa je v obravnavanem primeru izkazano z dejansko uporabo vozila v zasebne namene in s položajem delojemalca, ki je direktor in družbenik tožeče stranke.
trošarina - imetnik dovoljenja za oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov - prekoračitev dovoljene količine trošarinskega izdelka - nabava letalskega bencina in kerozina
Tožnik je imetnik dovoljenja oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov, ki mu omogoča v režimu odloga plačila trošarine nabavo trošarinskih izdelkov in sicer letalskega bencina in kerozina. Ta dva trošarinska izdelka se morata uporabljati za dejavnosti, ki so predmet dovoljenja.
Tožnika dovoljenje veže in iz 8. točke dovoljenja je popolnoma jasno, da tožnik z nabavo sicer lahko prekorači dovoljeno količino trošarinskega izdelka iz dovoljenja, vendar pa bi moral za prekoračeno količino vložiti naknadni zahtevek. Presežena količina ni imela pokritja, ki ga nalaga na podlagi ZTro izdano dovoljenje, zato je šlo za nezakonito pridobljene trošarinske izdelke, za katere je potrebno plačati trošarino.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - narodni park - izvzetje iz pravnega prometa
ZTNP je za opredelitev neke nepremičnine na območju TNP kot naravne znamenitosti – in s tem njenega upravljanja pod posebnim režimom – določil izdajo posamičnega akta, ki pa za obravnavane nepremičnine ni bil izdan. Tožnik zato tudi nima prav, da so po ZON-UPB2 in ZVKD obravnavane nepremičnine obdržale pravni režim naravne vrednote in kulturnega spomenika in so zato izvzete iz pravnega prometa.
V skladu s 3. odstavkom 12. člena ZDPPO-2 se za ugotavljanje dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida, in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi SRS. ZGD-1 določa, da morajo družbe voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu z ZGD in SRS ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Uporaba računovodskih standardov je torej predpisana.
Potrebni in s tem davčno priznani so le tisti medicinski stroški, ki jih kot zakonsko dolžnost za delodajalca predpisuje ZVZD. V njem pa ni zaslediti, da bi bile s tem zajete tudi masažne storitve za predsednike uprav.
Pravilna je tudi odločitev glede pogostitev poslovnih partnerjev, ki jih davčni organ pri presežkih zneska nad 42 EUR utemeljeno opredeli kot obdavčljiv dohodek, prejet v naravi, ki ima lahko zgolj značaj darila.
Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Vransko člen 19, 24.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - uporaba materialnega predpisa
Določba 24. člena OPN je v nasprotju z veljavnim pravnim redom, ker dopušča možnost stranki, da sama izbere uporabo pravne podlage za odločitev upravnega organa. Upravni organ mora namreč sam po pravilih upravnega postopka odločiti, kateri materialni predpis in s tem tudi prostorski odlok bo, glede na njegovo časovno veljavnost v konkretnem primeru, uporabil.
Eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja je tudi zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta. Zahteva po zagotovljeni komunalni oskrbi načrtovanega objekta izhaja tudi iz drugega odstavka 72. člena ZPNačrt. Stališče upravnega organa druge stopnje, da na območju gradnje ni zgrajeno javno vodovodno omrežje, je zato treba razumeti, kot da na tem območju ni vodovodnega omrežja, ki bi bilo predano v upravljanje izvajalcu gospodarske javne službe in s tem namenjeno izvajanju tovrstne dejavnosti.
upravna izvršba - odložitev izvršbe - sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Vsebinsko odločitev o tožnikovi pravici, obveznosti in posledično pravni koristi vsebuje izvršilni naslov, s katerim je bila tožniku naložena obveznost odstranitve stanovanjske hiše v gradnji. Z izpodbijanim sklepom se navedena obveznost, za katero tožnik ne zatrjuje, da je izvršena, le prisilno izvršuje. Ker po navedenem izpodbijani sklep ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
ZKme-1 člen 58, 172, 174, 175. Pravilnik o medu člen 2, 6, 7.
inšpekcijski postopek - kakovost živil - ukrep inšpektorja za kakovost živil - prepoved prometa - med - potvorjen med - metode za preverjanje skladnosti medu s predpisi
Kmetijski pridelki in živila so lahko v prometu, če so skladni s predpisanimi zahtevami in označeni na predpisan način. Inšpektor za kakovost živil ima pooblastilo in pristojnost nadzirati izpolnjevanje pogojev za označevanje in skladnosti označb kmetijskih pridelkov oziroma živil s predpisanimi zahtevami ter lahko prepove promet ali odredi neškodljivo uničenje kmetijskih pridelkov oziroma živil, če njihova kakovost ne ustreza predpisani.
Med, ki se daje v promet kot med, ne sme vsebovati nobenih dodatnih sestavin, vključno z aditivi za živila, niti nobenih drugih dodatkov. Metode za preverjanje skladnosti medu s predpisanimi zahtevami s Pravilnikom o medu niso določene, temveč se do sprejetja metod s strani Komisije uporabljajo metode, ki so mednarodno validirane.
ZBPP člen 11, 11/3, 12, 13, 14. Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku dodelitve denarne socialne pomoči člen 5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - ugotavljanje finančnega pogoja - denarna socialna pomoč
Tožnica nima prav, da organ zaradi njenega izkazanega upravičenja do denarne socialne pomoči ne bi smel ugotavljati njenega finančnega položaja glede na drugi odstavek 12. člena ZBPP, saj se pri odločanju o brezplačni pravni pomoči upošteva socialni položaj prosilca, kar pomeni upoštevanje tudi premoženjskega stanja prosilca in njegovih družinskih članov. Drugi odstavek 12. člena ZBPP tako ne more imeti absolutnega učinka. Dolžnost preverjanja premoženjskega stanja pa izhaja tudi iz 20. člena ZBPP.
ničnost odločbe - ničnostni razlogi - sodna oziroma upravna pristojnost - prisiljenje ali drugo nedovoljeno ravnanje zoper organ
Odlok, na katerega se izpodbijana odločba sklicuje, je lahko bil pravna podlaga za odločitev o razlastitvi nepremičnin tožničinega pravnega prednika. Da bi razlastitev ne bila upravna stvar, kar je vsebinski zakonski dejanski stan iz 1. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, da v zadevi sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku, pa tožeča stranka niti ne trdi. Pravilen je zato zaključek upravnega organa, da ničnosti razlog po 1. točki prvega odstavka 279. člena ZUP ni podan.
Upravni organ je tudi pravilno pojasnil, da je ničnostni razlog po 5. točki prvega odstavka 279. člena ZUP podan, če je izkazano nedovoljeno dejanje, usmerjeno na organ, ki je odločil, in če je izkazana vzročna zveza, to je, da je organ prav zaradi nedovoljenega ravnanja izdal odločbo. Akt prisiljenja ali drugega nedovoljenega ravnanja zoper organ, ki je odločal, mora biti izkazan glede dejstev, ki kažejo kdo, kdaj in s kakšnimi konkretnimi dejanji je vršil pritisk, ter na koga, prav tako pa mora biti izkazana vzročna zveza in sicer z dokazi za dejstva, iz katerih je mogoče neposredno zaključiti, da so prav ta dejstva povzročila, da je organ izdal odločbo, ki je sicer ne bi izdal s tako vsebino. Za takšen dejanski stan pa v konkretnem primeru ni šlo. Sam predpis, s katerim se ureja razlastitev je sicer prisilne narave in pomeni poseg v lastninsko pravico, vendar izvajanje takega predpisa samo zase še ne pomeni prisiljenja ali drugega nedovoljenega dejanja.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odškodnina za vlaganja v družbo - drugi dohodki - poslovni delež
Ko gre za družbo z omejeno odgovornostjo, je „delež v gospodarski družbi“ iz 86. člena ZDoh-1, ki opredeljuje kapital po določbah tega zakona o dobičku iz kapitala, poslovni delež. Skladno z določbami ZGD lahko družbenik pridobi poslovni delež ob ustanovitvi družbe, ob povečanju osnovnega kapitala, lahko pa tudi od drugega družbenika s pogodbo o odsvojitvi in pridobitvi poslovnega deleža. O neformaliziranem poslovnem deležu v družbi z omejeno odgovornostjo ni mogoče govoriti, saj mora ta izhajati iz družbene pogodbe oziroma, v primeru poznejše pridobitve, iz sklenjene pogodbe o prenosu poslovnega deleža.
ZBPP člen 11, 11/3, 12, 12/2, 24, 24/1, 24/1-1, 24/3. ZUS-1 člen 73, 73/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - upravni spor - vložitev pritožbe zoper sodbo
Zoper v izpodbijani odločbi navedene sodbe, ki so pravnomočne, pritožba ni dovoljena, kot izhaja tudi iz pravnega pouka, zato se takšne pritožbe kot nedovoljene zavržejo. Zgolj okoliščina, da je tožnik prejemnik denarne socialne pomoči, ga ne opravičuje do dodelitve BPP.
Na podlagi 196. člena ZZZDR tožnik ni upravičen do povrnitve zahtevanih stroškov in bi povračilo teh stroškov, ki predstavljajo stroške varovanke, lahko kvečjemu uveljavljal v drugih postopkih.
Ob zahtevi ZBPP, da morata biti za dodelitev BPP kumulativno izpolnjena tako subjektivni kot objektivni kriterij, na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati tožničino pojasnjevanje objektivnih okoliščin, zaradi katerih je primorana vložiti tožbo. Ob ugotovitvi, da ni izpolnjen subjektivni (finančni) pogoj, tudi morebitna (v tej zadevi nepresojana) ugotovitev, da je izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP, do drugačne odločitve ne more privesti.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-7, 66/2. ZPNačrt člen 71, 72, 72/1, 72/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - gospodarsko-stanovanjski objekt - minimalna komunalna oskrba objekta - vodovodno omrežje
Eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja je zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta. Zahteva po zagotovljeni komunalni oskrbi načrtovanega objekta izhaja tudi iz drugega odstavka 72. člena ZPNačrt. Glede na navedene določbe je treba ugotovitev upravnega organa druge stopnje, da na območju gradnje ni zgrajeno javno vodovodno omrežje, razumeti, kot da na tem območju ni vodovodnega omrežja, ki bi bilo predano v upravljanje izvajalcu gospodarske javne službe in s tem namenjeno izvajanju tovrstne dejavnosti.